Prebrodil jih je z najemanjem posojil pri finančnem ministrstvu in poslovnih bankah, ki jih je v letošnjem januarju že poplačal. Predlog zaključnega računa zavoda, ki ga je včeraj sprejel upravni odbor ZPIZ in ga bo posredoval v sprejem skupščini zavoda, izkazuje 513,175 milijarde tolarjev prihodkov in 526,403 milijarde tolarjev odhodkov, to je 13,227 milijarde tolarjev primanjkljaja. Na neusklajenost med prihodki in odhodki zavoda ter posledice, ki iz tega izhajajo, je vodstvo zavoda opozarjalo ob pripravah finančnih načrtov že nekaj let, nazadnje ob predlogu finančnega načrta za leto 2000, in tokrat so ta opozorila zalegla. Vlada je novembra lani sprejela celovit program za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki zavoda oziroma za postopno pokritje nastalih primanjkljajev, s čimer je narejen prvi sistemski korak k finančni sanaciji zavoda, kar se bo izkazalo v finančnem poslovanju zavoda v prihodnjih letih. Tako je bil med letom 1999 primanjkljaj zavoda po zaključnem računu za leto 1998 v višini 6,3 milijarde tolarjev delno pokrit s proračunskim denarjem (3,9 milijarde tolarjev), preostali delež (2,4 milijarde tolarjev) pa je bil pokrit po vladnem programu s prilivi denarja kapitalskega sklada. Ta je za leto 1999 namenil zavodu za kritje primanjkljaja 3 milijarde tolarjev, od tega pa je ostalo približno 600 milijonov tolarjev na razpolago še za kritje primanjkljaja zavodu po zaključnem računu ZPIZ za leto 1999. Poleg tega bo letos kapitalski sklad za isti namen zavodu letos prispeval še 6 milijard tolarjev. Preostali primanjkljaj zavoda iz lanskega leta bo v celoti pokrit po zaključnem računu leta 2001 z denarjem kapitalskega sklada, davčne uprave in zavoda samega.