To se seveda ni zgodilo. In z Vzhoda so se Nemci tudi po kompromisni ureditvi denarnih zadev 'veselo' izseljevali na Zahod. Gospodarstvo je propadalo, brezposelnost je bila visoka, nekatere socialne storitve so se poslabšale, avtomobili so se pocenili, kruh pa je postal dražji. Tako na Vzhodu še danes radi poudarjajo, da se je v vrtcih včasih našel prostor za vsakega otroka, danes pa ima v Nemčiji možnost obiskovati vrtec ali jasli le desetina otrok. A po drugi strani je Vzhod postal lepši. Ko je Helmut Kohl leta 1990 dejal, da bodo nove nemške dežele postale cvetoče pokrajine, sicer ni mislil na cvetje, a njegova izjava se je uresničila prav na ta način. Če ne v drugo, je bil ogromen priliv denarja dobro vložen prav v infrastrukturo in v sanacije degradirane pokrajine. In prav res, kjer so nekoč ždele sive in strupene odplake, danes rastejo trava in rože. Kar pa pač tudi ni za vnemar.