Ukvarjanje s fizično aktivnostjo ni omejeno zgolj na mlajšo populacijo, tako kot večina starejših rada pomisli, ampak je več kot dobrodošlo tudi v zrelih letih, četudi ste bili drugače v življenju bolj sedeči. Za težave, ki jih tako radi pripisujemo starosti, v veliki večini namreč ni kriva kronološka starost posameznika, ampak dejstvo, da se s starostjo vedno manj gibljemo in zato telo postane leno, togo in bolehno. Mnoge raziskave so pokazale, naj bi ljudje živeli tudi do 110 let, vemo pa, da toliko svečk dočaka le malokdo na Zemlji. Tudi prepričanje, da telo začne pešati po tridesetem, je precej zmotno, saj naj bi se to začelo dogajati šele okoli 80. leta starosti. Gerontologi, torej strokovnjaki, ki proučujejo proces staranja organizma, so tudi dokazali, da 21-dnevno ležanje v postelji za seboj pusti enake posledice kot 30 dolgih let življenja, torej staranja. Že res, da ‘zdrav’ starostnik ne bo priklenjen na posteljo, pa vendar lahko iz napisanega sklepate, da ima neaktivnost nič kaj prijetne posledice. Fizična aktivnost torej ni zgolj modna muha samovšečnih mladostnikov, ampak vsekakor nuja za zdravo in vitalno življenje tudi v zrelih letih. Ocenjeno je, da lahko s pravilno prehrano in z redno telesno aktivnostjo preženemo kar 85 % bolezni, ki z leti postanejo naše sopotnice. Nihče si verjetno ne želi samo preživeti, ampak naj bo cilj živeti čim bolj polno … Tudi v zrelih letih in starosti. Seveda se najprej postavi vprašanje, ali je vadba varna za posameznike, ki so bili v preteklosti neaktivni, ali pa za tiste, ki so se jih že lotile neprijetnosti, kot so artritis, sladkorna bolezen, visok krvni tlak ali obolenja srčno-žilnega sistema. V večini primerov lahko fizična aktivnost pozitivno vpliva na izražene simptome, vendar je vsekakor priporočljivo, da se o svojih namenih pogovorite s strokovnjakom. Sploh pa se najprej znebite prepričanja, da ste za vadbo že prestari. Za fizično aktivnost, prilagojeno posameznikovim sposobnostim seveda, ni nikoli prepozno. Dejstvo je, da neaktivnim ljudem fiziološke funkcije pešajo s hitrostjo 2 % na leto, aktivnim ljudem pa z zgolj 0,5 % na leto. To pa je že razlika, ki v nekaj letih postane precej očitna, kajne? In katere so funkcije, ki slabijo z leti? Gre za celo paleto procesov, med katerimi bomo omenili le nekatere; in sicer: upočasnitev presnove, zmanjšanje mišične in kostne mase, otrdelost sklepov, pešanje srčne mišice, manj učinkovita izmenjava kisika in ogljikovega dioksida v pljučih, okus in voh postaneta manj občutljiva, refleksi se upočasnijo, ledvice ne filtrirajo več tako učinkovito, zmanjša se aerobna kapaciteta … Vsi našteti procesi so lahko tudi posledica neaktivnosti, zato ima fizična aktivnost glavno vlogo pri upočasnjevanju staranja. Že res, da ure ne boste mogli popolnoma ustaviti, lahko pa ji boste zavidljivo raztegnili minute. Sedaj se sprehodimo skozi telo in si natančneje poglejmo, kako vadba lahko vpliva na posamezne dele telesa. Srčno-žilni sistem: študije so pokazale, da imajo neaktivni ljudje 1,5- do 2-krat večjo možnost, da doživijo srčni napad kot aktivni posamezniki, in da je 3-krat verjetneje, da bodo zaradi njega umrli. To je posledica dejstva, da imajo aktivnejši ljudje bolj dejavne manjše, okrajne žile, ki prevzamejo del funkcije, večjih, morda zamašenih žil. To funkcijo lahko nadomeščajo vse do trenutka, dokler zdravniki operativno ne očistijo večjih žil. Poleg tega vadba tudi znižuje srčni utrip v mirovanju, znižuje raven celotnega holesterola, povečuje raven HDL holesterola, znižuje krvni tlak in povečuje porabo kisika. Mišično-skeletni sistem: izguba kostne mase je resen problem, ki v starosti prizadene predvsem ženske. Do menopavze ženske izgubljajo približno 1 % kostne mase na leto, potem pa 4 do 5 let kar 2 do 4 % na leto. Po tem obdobju se izguba zopet spusti na 1 % na leto. Tako lahko do 70. leta ženska izgubi tudi do 30 % kostne mase. Osteoporoza pa ni zgolj tegoba žensk, tudi moški ji ne uidejo, četudi izgubljajo kostno maso precej počasneje kot ženske. Študije so pokazale, da najmanj kostne mase izgubijo kosti, ki so dovolj obremenjene. To pa pomeni, da je za preprečevanje osteoporoze najprimernejša vadba z bremeni. S starostjo izgubljamo tudi mišično maso in moč, ki sta, v povezavi z zdravim skeletom, odločilnega pomena za premagovanje vsakodnevnih obremenitev in ohranjanje dobre telesne drže. Večina se s starostjo znajde v nekem začaranem krogu, ko se zaradi pomanjkanja moči izogiba težjim opravilom, kar pa seveda le še poslabša mišično moč. Tudi za krepitev mišic je potrebna vadba z bremeni, kar pomeni, da lahko naenkrat ubijete kar dve muhi, okrepite kosti in mišice. Telesna sestava: z leti se v telesu nabira vedno več maščobe, ki je lahko razlog za nastanek raznih obolenj in prezgodnje smrti. Temu botruje predvsem upočasnitev presnove, ki pa jo lahko z redno vadbo in ohranjanjem mišične mase vsaj nekoliko pospešimo. Ne zanašajte se na to, koliko kaže tehtnica, saj vam bo le-ta povedala zgolj vašo maso v kilogramih, ne pa tudi razmerja med maščobnim in mišičnim tkivom, kar je precej pomembneje. Živčni sistem in psiha: v starosti imajo ljudje pogosto težave s spominom, kar radi pripisujejo svojim letom, pa vendar ni nobenih dokazov, da bi morala funkcija možganov z leti tako drastično pešati. Možgani za nemoteno delovanje potrebujejo dovolj kisika, ki do njih pride po krvi. In najboljši način za prenos s kisikom bogate krvi do možganov je fizična aktivnost. Vadba bo vplivala tudi na zmanjšanje depresije, izboljšala bo samopodobo, povečala motivacijo in samozavest. Upam, da so vam napisane vrstice dale vsaj malo motivacije, in da boste v svoje življenje vnesli zdravo mero fizične aktivnosti. Vabimo vas, da se nam pridružite vsak torek ob 17h in vsak petek ob 18h v GRC Zapolje, kjer bomo ob torkih skupaj vadili v bazenu, ob petkih pa v centru za fitnes ali pa se bomo razgibali na skupinski vadbi z elementi joge in pilatesa. Teja Makoter, diplomantka univerze Clayton College of Natural Health, inštruktorica fitnesa in skupinskih vadb, refleksoterapevtka