Pri založbi Mladika v Trstu je izšla trijezična slovensko-italijansko-angleška slikovna monografija v ZDA živečega tržaškega slovenskega umetnika Bogdana Groma z naslovom Moje korenine/Le mie radici/My Roots. Bogdan Grom, rojen leta 1918 v Devinščini pri Trstu, že petdeset let živi in ustvarja v ZDA, kamor se je preselil leta 1957 in se tam uveljavil kot likovni umetnik, a je vedno ostal navezan na Trst in Kras. Delo so predstavili v torek popoldne v razstavnem prostoru Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Trstu v umetnikovi navzočnosti. Monografija obsega več kot dvesto strani in je razdeljena na dva dela. V prvem so zbrani eseji o Gromovem likovnem ustvarjanju, ki so jih napisali Vanja Štrukelj, Jasna Merku in Peter Rose, v drugem pa se bralcu predstavijo Gromove slike, skice, beležke, ki jih je avtor ustvaril v različnih tehnikah. Likovni del se predstavi kot neke vrste sprehod v prostoru in času, saj dela prikazujejo motive kraških in obmorskih vasi v okolici Trsta in tudi samo osrčje mesta, njihov časovni razpon pa zaobjema desetletje 1947–1957. V delu so objavljeni tudi slikarjevi zapiski s področja scenografije, knjižnih ilustracij in opreme publikacij. Gre za akvarele, perorisbe, olja, dela v tehniki batik, ki si jo je zamislil Grom sam. Monografijo je na srečanju v Narodnem domu predstavil Štefan Pahor, ki je Groma opisal kot strastnega ljubitelja umetnosti, pozornega pedagoga, v letih po drugi svetovni vojni angažiranega v preporodu slovenske narodne skupnosti v Italiji, večnega iskalca novih izrazov in tehnik, kar je tudi vplivalo na njegovo odločitev za odhod v ZDA. Grom o Ameriki meni, da je čuden svet, ki umetniku ponuja vse najnovejše tehnične pripomočke, kot npr. laser. Kljub temu je še vedno tako navezan na Trst in Kras, kakor da bi še vedno živel tukaj: »Človek, ki živi v tujini in ki je imel svojo zavest, ne izgubi vezi z domačimi kraji,« je dejal Grom.