Kot je povedal Dominik S. Černjak, se Slovenija v tujini strateško še vedno ne predstavlja kot mladim zanimiv cilj. Raziskave so pokazale, da 70 odstotkov vseh informacij o popotniških ciljih mladi dobijo prek svetovnega spleta, informiranje po internetu pa je nekaj, kar v Sloveniji premalo izkoriščamo. Pri obstoječih oblikah promocije po besedah predsednika Turistične zveze Slovenije tudi premalo poudarjamo »dodano vrednost« naše dežele, zaradi katere izstopamo po kakovosti. »Menim, da bo Slovenija nedvomno uspela v turizmu, če bo spregledala pomen nišnih zgodb. Takoj za zdraviliškim turizmom oziroma turizmom, povezanim z zdravjem in kakovostjo bivanja v najširšem pomenu besede, se kot druga najpomembnejša niša kaže mladinski turizem, ki se glede na slovenske naravne danosti krasno povezuje z zdraviliškim turizmom,« je pojasnil Černjak. »Nova Zelandija, sinonim za ekološki turizem in fantastično naravo, kamor drvijo vsi ljubitelji narave, tako mladi kot tisti malo starejši, nima nič, česar Slovenija že ne bi imela. Slovenija je evropska Nova Zelandija. Tudi pri nas imamo krasno naravo, podobno novozelandski, razmeroma čist zrak in vodo, kar je za nas morda samoumevno, marsikaterega turista pa dejstvo, da še lahko pijemo vodo iz pipe, prijetno preseneti in razveseli. Če prelepi ohranjeni naravi in dejstvu, da lahko turisti pri nas naredijo nekaj za svoje zdravje in dobro počutje, dodamo še avtohtono kulinariko, dobra vina in zanimivo kulturno ter družabno dogajanje, ne vidim razloga, zakaj nam ne bi uspelo.« Sogovornik vidi veliko prednost tudi v dejstvu, da je Slovenija večinoma podeželska država. Evropski program Leader je namreč zapisal, da je glavna rezerva za zaposlovanje na področju podeželja prav turizem.