Za kisavo je značilen prijetno kisel okus, nekoliko podoben jogurtu ali kefirju. Po sestavinah se deloma, po okusu pa znatno razlikuje od primarne sirotke, ki je sladka ali le blago kisla, saj je laktoza zaradi delovanja mlečnokislinskih bakterij delno spremenjena v mlečno kislino, zaradi delovanja kvasovk pa so prisotne tudi sledi alkohola. Zato je kisava zmerno do močneje kisla, vsebnost beljakovin in maščob, ki so večinoma izstopile med izdelavo albuminske skute, pa je minimalna. Ko je kisava nekaj časa zaprta v steklenici, se v njej zaradi nadaljnje fermentacije, podobno kot v kefirju, nabere nekaj ogljikovega dioksida, zaradi česar se ob odprtju steklenice vsaj nekoliko zapeni. Kisava ima v zaprti posodi zelo trajen značaj in se ohrani leta dolgo. Nekaj mesecev ostane skoraj nespremenjena, pozneje pa postaja kisla.