Tonski mojster je tisti, ki skrbi, da se na filmu vse dobro sliši. Prijazni stric z brki nama je pojasnil, kako se snema zvok in nama razkazal mikrofon, zavit v debel kožuh. Pa ne zato, ker bi ga zeblo, temveč da ustavi veter, ki bi sicer odnesel zvok. Enega od igralcev, ki igra bogatega Italijana, sva povprašala, ali je teže igrati na odru ali pred kamero. Ped kamero je lažje, ker prizore lahko večkrat ponovijo, namma je povedal. V neverjetni gneči, ki nastaja pri snemanju filma, sva se uspela pogovoriti tudi z režiserjem. Ta je pri filmu glavni, saj nadzoruje in vodi snemanje. Medtem ko so sodelavci izpolnjevali njegove ukaze, sva ga z Lukom vprašala, zakaj snema filme. "Film je zame oblika govorjenja o tem, kar me obkroža. Ne maram stati ob strani, zato na ta način - skozi podobo - izrekam o svetu tisto, kar čutim in kar mislim, da moram povedati, da bi postal boljši." Spoznala sva tudi kostumografko, ki je povedala, da kostume navadno šivajo sami, saj bi bilo res smešno, če bi na ulici srečali koga, ki bi nosil prav takšno obleko, kot jo ima igralec v filmu. Za filme, kot je Felix, navadno sešijejo najmanj po dva kostuma, saj film zaobjema en sam dan, snema pa se kar dva meseca in kostumi se v tem času stregajo ali obledijo.