Najdaljšo tradicijo blagoslavljanja konj na prostem imajo pri nas na Dolenjskem, kjer se je ta navada ohranila na konjerejskem Šentjernejskem polju in se nepretrgoma odvija že polnih 147 let. Sveti Štefan prosi ti, da b' naši konji zdravi b'li, je slogan Štefanovega dneva prireditve, na katero je letos prijahalo na konjih k cerkvi v Dolenji Stari vasi okrog 150 konjenikov. Tokratna številka revije je kar bogata s prispevki o blagoslovu konj, ki ste nam jih tokrat poslali. Vsekakor smo presenečeni nad vašim izjemnim odzivom in potrudili smo se, da smo objavili prav vse prispevke, ki ste jih poslali v dogovorjenem času. Več kot štirideset prejetih prispevkov in veliko več kot sto fotografij iz različnih slovenskih krajev je seveda dosežek, ki smo ga veseli. Vaše prispevke je bilo treba malo skrajšati, objavili pa smo lahko tudi samo po eno fotografijo s posamezne prireditve. Kot smo lahko videli, je prišlo tokrat po svoj blagoslov krepko prek tisoč konj, da o številnih ljubiteljih konj, ki so se zbrali na prireditvah, niti ne zgubljamo besed. Običaj z dolgoletno tradicijo moramo tudi v bodoče ohraniti, saj so bili konji, kot je zapisal dr. Sandi Sitar, v tisočletnem obdobju 4761492 (od propada rimskega imperija do odkritja Amerike) največjega pomena na vseh temeljnih področjih srednjeveške zgodovine: kot energetski vir, v prometu in na vojaškem področju ter v verstvu. Dr. Sitar poudarja, da ni zato nič nenavadnega, da so bili pogost motiv tudi v umetnosti, še posebno v tistem njenem delu, ki je bil namenjen najširšim množicam: v srednjeveškem freskantstvu. V slovenskem prostoru pa je to še posebno močno zastopano, saj so poleg svetopisemskih motivov k bogastvu in pestrosti srednjeveškega freskantstva veliko prispevale svetniške zgodbe. Na konju so srednjeveški freskanti pogosto upodabljali svetega Jurija, marsikje pa imajo konjarji običaj, da prav na dan sv. Jurija pripravijo žegnanje konj tudi letos so jih nekaj že napovedali.