potrebno pomoč na posameznih področjih (Lisec, 2007). Cenijo in prepoznavajo vrednost posameznih učnih stilov, močna individualna področja otrok in specifičnost učnih potreb vseh otrok. Ob takšnem delu razvijajo sposobnosti za identifikacijo lažjih in zmernih učnih težav, usposobijo se za boljše nadaljnje ocenjevanje in vrednotenje ter se naučijo novih tehnik in metod pri načrtovanju dela pri izvajanju individualnih pedagoških načrtov (Daniels in Stafford, 2003, v: Lisec, 2007). Korist za skupnost. Otroci, ki postanejo sestavni in produktivni del določene skupnosti, k tej veliko prispevajo, namesto da bi se zanašali na njeno podporo in pomoč. Otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo lokalne šole, pa poskrbijo za to, da vedno več ljudi ve, kaj pomeni pojem posebne potrebe (Daniels in Stafford, 2003, v: Lisec, 2007). Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami skupaj z drugimi otroki sta cenejša kot ustanavljanje in oblikovanje specialnih ustanov, saj lahko skupnost prihrani denar, ki bi ga morala nameniti za posebne, specialne programe (Lisec, 2007). Korist je tudi v tem, da lahko otroci s posebnimi potrebami že v najmlajših letih dobijo ustrezno strokovno pomoč in lahko pozneje nadaljujejo šolanje na višjih stopnjah ter so uspešni tako v življenju kot tudi pri delu (Daniels in Stafford, 2003, v: Lisec, 2007).