V nasprotju z njimi so bili prebivalci Nove Gvineje na popotresni cunami, ki jih je prizadel 17. julija 1998, popolnoma nepripravljeni. Valovi, od katerih so najvišji merili tudi 15 m, so obalo v laguni Sisano dosegli četrt ure po potresu z epicentrom 20 km od obale in jo dobesedno pomedli. Življenje je izgubilo 2.200 ljudi, kar je precej več, kot bi jih ta pojav terjal, če bi bili ljudje seznanjeni z njim. Edino izkušnjo s cunamijem so imeli prebivalci tega območja leta 1907, od takrat pa je preteklo preveč časa, da bi še kaj ostalo v zavesti ljudi. Tako so ob potresu celo hodili po morskem obrežju in se čudili, kam neki se je umaknilo morje! Podobno se je zgodilo prebivalcem otoka Flores v Indoneziji. Potresa leta 1992 niso obravnavali kot možno grožnjo za prihod cunamija, ki je zato terjal 1.000 žrtev. Na splošno so prebivalci Indonezije s cunamiji slabo seznanjeni, kar se kaže v velikem številu žrtev na tem območju v zadnjih 100 letih.