anjši prigrizki med obroki so vse pogosteje sladka peciva (francoski rogljiček, tortica …) ali slani priboljški, denimo čips. Ne samo da uživajo živila, ki so za prigrizek najmanj primerna, saj z njimi vnašajo veliko “slabih, enostavnih” ogljikovih hidratov, nasičenih maščob, transmaščobnih kislin in soli, v teh živilih tudi ni dovolj hranilnih snovi. Zato jim takšno prehranjevanje dolgoročno lahko povzroči tudi pomanjkanje določenih hranil. S takšno izbiro živil namreč v telo ne nazadnje vnašajo premalo kalcija, železa, magnezija in vitaminov, predvsem A, B in C. Najpomembnejšemu prvemu dnevnemu obroku, zajtrku, naj sledi prigrizek ali manjša malica. To je premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom. Prigrizke med glavnimi obroki poznajo praktično po vsem svetu. V Ameriki ga poimenujejo “snack”, v Nemčiji mu pravijo drugi zajtrk, “Zweites Frühstück”. Študentje, ki jim zjutraj navadno vedno primanjkuje časa za zajtrk, pa so malico poimenovali “brunch”. Toliko kot je različnih imen za prigrizek, je tudi različnih navad. Američani navadno kot “snack” pojedo sladki prigrizek, katerega sestavine so po navadi čokolada, arašidi, biskvit in karamela. Takšni prigrizki so manj primerni, saj organizem oskrbijo z goro energije v obliki enostavnih ogljikovih hidratov. Nemci svoj “drugi zajtrk” vidijo čisto drugače. Navadno je sestavljen iz kave, klobase, kruha in gorčice. Po takšnem prigrizku bo naša storilnost v naslednjih nekaj urah manjša, saj bo naš organizem kar nekaj časa prebavljal tak obrok.