Manj ugodni scenarij (+) Umarjevih analitikov temelji na okrepljenem političnem nezaupanju državljanov največjih evropskih držav v idejo evropskega združevanja. »To bi se lahko zgodilo, če bi se še krepile politične težnje, ki so se izrazile na propadlih referendumih o spremembi ustave EU in v primeru nadaljevanja vzpona različnih »nacionalizmov« v evropskem političnem prostoru,« so ocenili avtorji študije. Če bi kredibilnost evropskih institucij upadla, reforme skupne evropske politike ne bi mogle biti tako učinkovite, kot bi bilo treba. V takšnih razmerah bi posamezne države z uresničevanjem protekcionističnih ukrepov poskušale obdržati pridobljene privilegije – tudi tako, da ne bi uresničevale dogovorjenih ukrepov. Takšno ravnanje bi povzročilo nepopolno delovanje evropskega trga in manjše ekonomske koristi za udeležence na trgu. EU bi sicer ohranila potrebno konkurenčnost za pozitivno gospodarsko rast, vendar bi bila ta negotova in neenakomerno porazdeljena.