alkoholne pijače, pijače, v katerih je alkohol *etanol, ki nastane pri *fermentaciji sladkorjev s kvasovkami (glej *glive). Pri pridelavi *vina je sladkor prisoten v grozdju, pri varjenju *piva pa je v ječmenovem sladu. Vsebnost alkohola v pijači, ki nastane samo s fermentacijo, ima zgornjo mejo okrog 15_vol._%, ker pri večji koncentraciji alkohola kvasovke odmrejo. Za zvečanje vsebnosti alkohola uporabljajo *destilacijo in fortifikacijo. Destilacija se uporablja na primer za domače kuhanje žganja. Sadje najprej zmeljejo, da se sprosti celični sok, ki vsebuje sladkor, in počakajo, da zmes alkoholno prevre ter se sadni sladkor spremeni v alkohol. Nastalo alkoholno raztopino ločijo od ostankov sadja in vode s kuhanjem ali destiliranjem. V ta namen uporabljajo bakren kotel, ki ima na zgornjem delu nastavek za pare, ki izhajajo v hladilnik. Med segrevanjem tekočina v kotlu izpareva, pare pa se v hladilniku utekočinijo kot čist destilat. Boljšo ločitev alkohola od vode in s tem bolj kakovosten končni proizvod, žganje, dobijo s ponovno destilacijo. Močne alkoholne pijače povprečno vsebujejo 25Ȕ55_vol._% alkohola in jih pridobivajo z destilacijo alkoholno prevretih surovin, ki vsebujejo sladkor ali škrob. Razdelimo jih na naravna žganja (hruškovo, marelično, višnjevo žganje, sadjevec), žganja iz grozdja (francoski konjak, vinjak, tropinovec, lozovača) in posebna naravna žganja (brinjevec, mastika). Močna alkoholna pijača na osnovi rafiniranega etanola je rum (surovina je sladkor) in viski, gin, vodka, tekila in arak (surovina je škrob). Alkoholna pijača, ki vsebujejo približno 18 odstotkov alkohola, je liker (sladek, grenek, posebni). Fortifikacija pomeni dodajanje čistega alkohola vinu, s čimer se zveča vsebnost alkohola; primeri so port, šeri in vermut.