1. Pobudnik izpodbija 5. in 7. točko prvega odstavka 25. člena, prvi in tretji odstavek 27. člena in 51. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Določbo 5. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv izpodbija, ker zahteva od oseb, ki želijo opravljati odvetniški poklic, da imajo eno leto praktičnih izkušenj pri odvetniku, ne da bi imeli možnost pridobiti prakso v tem obsegu kje drugje, in ker po njegovem mnenju zakonodajalec brez stvarnih razlogov postavlja za začetek opravljanja odvetniškega poklica strožje pogoje kot za sodniško funkcijo. Za sodnike se zahteva triletna praksa po opravljenem pravniškem državnem izpitu, za odvetnike pa štiriletna praksa, čeprav naj bi šlo glede strokovnih pogojev za vsebinsko enaka razmerja. S tem naj bi zakonodajalec kršil načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14.člena Ustave), pravico do svobodne izbire zaposlitve oziroma poklica (49. člen Ustave) in splošno svobodo ravnanja (35. člen Ustave). Ker zakonodajalec za že navedeno razlikovanje ni imel pravne podlage, ne gre pa za opravljanje javnopravne funkcije, je po mnenju pobudnika taka določba tudi v nasprotju z 2. členom Ustave. Po mnenju pobudnika naj bi bila v neskladju z načelom pravne države (2. člen Ustave) tudi 7. točka prvega odstavka 25. člena in prvi odstavek 27. člena ZOdv, ker ne določata kriterijev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, katero obnašanje je tisto, ki opravičuje sklepanje, da nekdo ne bo vestno in pošteno opravljal odvetniškega poklica. Pobudnik izpodbija tudi določbo tretjega odstavka 27. člena in 51. člen ZOdv. Meni, da je določba tretjega odstavka 27. člena ZOdv v neskladju s 27. členom Ustave. Po mnenju pobudnika pred pravnomočnostjo sodbe ne morejo za posameznika nastati škodljive posledice, še zlasti pa ne izven okvirov tretjega odstavka 15. člena Ustave. ZOdv naj bi bil v neskladju z 2. in 22. členom Ustave, ker ne vsebuje postopkovnih določb, ki bi zavarovale posameznika v postopku odločanja o njegovih pravicah v okviru Odvetniške zbornice (zlasti glede vprašanja rokov, v katerih naj se odloči o pravicah, kakor tudi glede vprašanja udeležbe prizadetega v teh postopkih).