Na slovenskem trgu dela razmere niso kaotične. Nasprotno, brezposelnost je najnižja, odkar smo samostojna država. Trenutno je še vse v redu, a če ne bo velikih sprememb, nam grozijo težave. Odvečne birokracije, da nekoga zaposliš, je cel kup. Težko je tudi nekoga odpustiti. Honorarna zaposlitev je po nepotrebnem draga. Najcenejši delavci, študentje, nimajo nobenih pravic in za pokojnino, ki je ne bodo nikoli dočakali, začnejo delati v poznih dvajsetih. Trg dela je preprosto okoren, sistem je neumen. Še bolj neumni sindikati udrihajo proti vsaki reformi. Očitno pa je, da sistem ni v redu. Dolgoročno in kratkoročno ne prinaša nikomur nič dobrega. Delavci se bojijo fleksibilnejšega trga dela. Delno upravičeno, a večje dinamika pri zaposlovanju bi vsem prinesla koristi. Varneje bo, če si bo vsak lažje poiskal službo. Eden večjih problemov so vsekakor pokojnine. Ljudje mečejo denar v zaboj brez dna. Potrebne so spremembe. Čimprej se bodo morale začeti, a vseeno postopoma. Nekdo bo vseeno moral plačati življenje sedanjim upokojencem. Moj predlog je, da bi vse vrste zaposlitve - redna služba, honorarno delo, avtorska pogodba in delo preko študentske napotnice - združili v eno vrsto dela. To bi bilo najbolj pravično za vse. Zakaj bi delali razlike že pri načinu plačevanja in potem pri pravicah? Ena najbolj ključnih stvari je, da delodajalec plača zaposlenemu bruto plačo. Ta se potem odloča, koliko bo namenil za zdravstveno zavarovanje, koliko za socialo in koliko za pokojnino ter na kakšen način. Nekateri prispevki bi bili obvezni, drugi ne. Pomembno je, da zaposleni sam odloča, kako si bo pridobil pokojnino. Država bi kasneje tudi pobrala dohodnino ali pa sproti z akontacijo, za to bi se tudi lahko odločal vsak posameznik po svoje. Sedanja pokojnina bi se vedno bolj spreminjala v socialno pomoč, s tem pa tudi prispevki. Trenutno smo sužnji neumnega sistema. Mnogi se temu upirajo in delajo preko s.p., tudi če za eno samo podjetje. Status samostojnega podjetnika je približek zgoraj zapisanega.