Ni veliko trenutkov, ko v slovenskem parlamentu lahko spregovorimo tudi o čebelarstvu, o pomenu kranjske sivke, čebele, zaradi katere nas spoštujejo in pa cenijo po vsej Evropi, zato bom zadnji, slabi dve minuti stališča Poslanskega kluba LDS namenil tudi tej problematiki in še posebej opozoril na nekatere probleme, ki jih v zvezi s to problematiko vidijo slovenski čebelarji. Koliko nas je? Več kot 8 tisoč in gospodarimo s preko 170 tisoč čebeljimi družinami, katerih glavni namen in pa prihodek ni proizvodnja medu, čebeljih proizvodov, najrazličnejših vrst, ampak je pomen slovenskega čebelarstva za našo kulturno krajino. Izreden prihodek čebelarstva je nekajkrat večji za družbo kot za posameznika, saj seveda bi brez opraševanja s čebelami izginile številne kulturne rastline ali pa bi bil zgolj zaradi učinkov vetra njihov donos in pa pridelek nekajkrat manjši. Slovenci smo na področju čebelarstva nekaj posebnega v Evropi in pa po svetu in zato je pomembno, da se v odškodnine vključijo tudi čebelarji, da se razmišlja tudi o čebelarstvu, predvsem zato, ker je praktično vsa Slovenija enakomerno poseljena s čebeljimi družinami. Predvsem je treba razrešiti vprašanja gensko spremenjenega materiala v čebeljih pridelkih. Najbrž veste, da se omejevalni pasi med kmetijskimi površinami med konvencionalnimi in pa gensko spremenjenimi rastlinami merijo v nekaj sto metrih. Vemo pa, da pridna čebela delavka leti tudi do 12 kilometrov daleč. Da seveda v teh zgodbah svoje naredi veter. Zato je pri oblikovanju in pa spremembi teh uredb treba upoštevati vse to in jaz sem vesel, da smo danes začeli sprejem zakona na nek soglasen, dogovoren način in v dobro te države in teh državljanov bo, če tako tudi nadaljujemo. Hvala lepa.