Pridelovanja jagod so se lotili pred tremi leti, ko so zasadili manjše površine pri kooperantih, zatem pa prešli na lastno pridelavo. Večji del proizvodnje zdaj poteka v rastlinjakih, ki varujejo plodove pred škodljivimi podnebnimi vplivi ter ne glede na vremenske razmere zagotavljajo kakovosten pridelek v zunajsezonskem času. Spomladi zorijo jagode v Vrbini, nakar začno obiranje na gorsko-višinskem svetu na Rogli, septembra pa spet nadaljujejo v Vrbini. Na trgu se torej pojavljajo takrat, ko sadežev ni ali pa so slabše kakovosti. Zato pomeni zunajsezonska pridelava jagod v zgodnjespomladanskem, poletnem in poznojesenskem času priložnost za manjše in velike pridelovalce. Vzpostavljene tržne poti dajejo ob potrebnih aktivnostih možnost za uspešno prodajo v prihodnje. Zdaj je tudi prava priložnost, da bi pri Gospodarski zbornici vendarle ustanovili gospodarsko interesno združenje pridelovalcev jagod, saj v Sloveniji številni posamezniki in podjetja pridelujejo jagode že na površini 80-90 hektarov.