V območju, ki ga zajema program Phare CBC, smo ugotovili, da se 29 kmetov ukvarja s pridelavo jagodičevja. Med sadnimi vrstami jagodičevja se pridelovalci ukvarjajo s pridelavo robide, črnega ribeza in jagode. Prvi večji nasadi črnega ribeza so se začeli pojavljati v letih po 1970. V 80. letih so jim sledili nasadi robide in po letu 1985 še nasadi malin. Nasadi so se v večji meri pojavljali v območju, ko se Dravska dolina razširi v Dravsko polje. Le v manjši meri so bili nasadi prisotni v ožjem delu Dravske doline. Po letu 1990 so se pridelovalci, zaradi nizkih odkupnih cen jagodičevja odločili za krčenje nasadov. Tako smo na začetku našega projekta lahko ugotovili, da se na tem območju s pridelavo jagodičevja ukvarja 29 sadjarjev. V letu 1994 in pozneje se je v Sloveniji, s tem pa tudi na tem področju, začela močneje širiti pridelava jagod v plastenjakih. Tisti sadjarji, ki so se z gojenjem jagod ukvarjali pred tem letom, so pridelovali jagode na prostem. Večina nasadov jagod, ki so se pojavili po tem letu, pa je v plastenjakih. Ob zmanjšanju pridelave črnega ribeza, robide in maline predstavlja pridelava jagod približno polovico pridelave jagodičevja v tem območju. Nekaj pridelovalcev jagod je že vključenih v organizacijo, ki ima skupno prodajo in nabavo vseh potrebnih materialov za uspešno pridelavo. Tehnologijo pridelave bi lahko razdelili v dve skupini. V prvi so tisti pridelovalci, ki pridelujejo jagode na prostem, v drugi pa tisti, ki pridelujejo jagode v plastenjakih. Drugi so v večini združeni pod skupno blagovno znamko. Pridelovanje jagod je v Sloveniji v zadnjih letih v velikem vzponu. Količina jagod, ki jih pridelamo, zdaj ne zadoščajo za pokritje lastnih potreb. Prav tako se z iskanjem leg na višjih nadmorskih višinah poskuša sezono uživanja jagod raztegniti. Prav tako pa je za jagodo iz Slovenije zanimanje tudi v tujini. V času, ko pri nas zori jagoda je obiranje jagode v večini nasadov Italije že končano, medtem ko nasadi v deželah severno od nas še ne poteka. Prav to luknjo v ponudbi pa bi lahko izkoristili naši pridelovalci. Vendar bi bila za to potrebna večja organiziranost. Kot smo že omenili, je kar nekaj pridelovalcev že združenih, medtem ko ostali vsaj za zdaj ne kažejo zanimanja po združevanju. Vsekakor pa ima pridelovanje jagod v Sloveniji svojo prihodnost.