Iz tega nesporno sledi, da je večina vzorcev imela preveč in ne premalo dejanskega alkohola, kar je sicer tudi ugotovil avtor, vendar z napačnimi navodili za pridelovalce, ker je samo dejstvo kontraverzno poduku, ki ga daje dr. Nemanič. "Novi letnik se začne z rezjo trte. Opravila v vinogradih, kjer se prideluje grozdje za cviček, niso več popolnoma prepuščena volji vinogradnika, temveč so postavljene zahteve glede maksimalno dovoljene obremenitve trte, količine pridelka na ha vinograda (različno za posamezne sorte), najnižjo sladkorno stopnjo ob trgatvi". To vse drži! Vendar bi to opozorilo bilo upravičeno, če cvički ne bi dosegali predpisane spodnje alkoholne stopnje, in ne ob ugotovitvi, da so jo presegli. Pridelovalci cvička bi si lahko to tolmačili tako, da so trto premalo obremenili in so zato dobili previsok sladkor v grozdju in posredno previsok alkohol v vinu. Ali je mogoče? Kljub kakovostnemu letniku težko verjamem, da so vse sorte v cvičku v povprečju presegali gostoto 80°Oe. Dobro se še spominjam časov, ko smo "Beograd" prepričevali, da je cviček posebnež, za katerega naj velja najnižja dejanska alkoholna stopnja 7,5, in ne 8,5 vol.%, da ne bo potrebno cvička vsako leto dosladkati. Od kod na vsem lepem tako visok alkohol? To namreč ni cviček! Zanimivo bi bilo slišati dr. Nemaniča, kje je v starem pravilniku o cvičku našel pravno luknjo, da je to vino lahko šlo kot cviček v promet. Skoraj neverjetna je ugotovitev, kako so lahko pridelovalci cvička zadovoljni, da je ustavno sodišče zaustavilo izvajanje pravilnika, saj drugače to vino kot cviček ne bi moglo iti v promet, je pa lahko šlo po starem pravilniku. Katerem?