Zaradi mnogim tako priljubljenega bučnega olja prihaja spet "v modo" gojenje buč. Gre za buče golice, ki so poleg oljne ogrščice najpomembnejše oljnice v Sloveniji in ki so glede pridelovanja zahtevne kot druge poljščine. Torej ne gre za kako samoraslo kulturo, kar morda nepoučeni mislijo. Za pridelovanje buč je potrebna rodovitna, globoka zemlja, brez ostankov atrazinov, ki jo je treba preorati že jeseni in pognojiti s 30 do 40 t hlevskega gnoja, spomladi ob setvi pa še s 600 do 800 kg NPK na hektar. Za naše razmere je priporočljiva gleisdorfska ali štajerska golica, ki jo sejemo v prvi polovici maja na globino 3 do 4 cm. Medvrstna razdalja je odvisna od načina kultiviranja, vendar velja pravilo, da je najprimerneje imeti 1 do 1,5 rastline na kvadratni meter. Pridelava buč zahteva precej dela s pleveli, ki se ga znebimo z okopavanjem ali herbicidi (prometrin, lasso Ec, dual 500, bravo). Med boleznimi sta najbolj nevarna pepelasta plesen in listni ožig. Pridelek znaša do 1000 kg bučnega semenja na hektar, iz česar je moč iztisniti do 520 kg olja.