Pridelovanje belušev se pri nas počasi, a vztrajno širi. Zdaj rastejo na 12 hektarjih in 70 odstotkov špargljišč je v rodnosti. Največje površine so zasajene na Koprskem: Gabrijel Trček, predsednik Združenja, jih prideluje na 2,5 hektarja. Drugi največji pridelovalec je Marjan Kovač iz okolice Vojnika, ki bo letos pridelavo povečal na en hektar. Največkrat se zastavlja vprašanje, ali ima pridelava tržne možnosti. V Sloveniji smo jih pred drugo svetovno vojno pridelovali na 50 hektarjih in ni bilo težav s prodajo. Možnosti za povečanje površin vsekakor so, a ne smemo pozabiti, da beluš zahteva ogromno ročnega dela. Iztok Vidic, strokovni tajnik Združenja, je povedal, da na enem hektarju belušev porabimo 1.200 ur dela, največ, kar 70 odstotkov, gre za pobiranje. Tudi pridelki na hektar so odvisni od intenzivnosti, saj lahko pridelovalci pridelajo od 3 do 10 ton in prav tako velike so razlike pri zaslužku. Nekateri iztržijo na hektar od 3 do 5 milijonov tolarjev, če tržijo šparglje neposredno, pa tudi do 10 milijonov tolarjev. Obeti so vsekakor lepi, še zlasti če vemo, da so na kmetijskem ministrstvu za nasaditev belušev na površinah, večjih od 10 arov, namenili 7 milijonov tolarjev. To pomeni, da za hektar nasada lahko dobi pridelovalec do 650.000 tolarjev pomoči.