Kozole pravi, da se nezainteresiranosti naših ljudi za sezonska dela v kmetijstvu ne preseneča in da je tako povsod po Evropi, kjer ta dela opravljajo tujci. V Posavje jih največ prihaja iz držav, kjer je mesečni zaslužek okoli 560 evrov veliko več vreden kot pri nas, saj družina tam s to vsoto lahko živi več mesecev. Kljub kmetijcem relativno naklonjeni zaposlovalni zakonodaji Kozole opozarja na pomanjkljivosti. »Ker določeno število sezonskih delavcev pri obnovi nasadov, rezi in vzdrževanju zaščitnih mrež potrebujemo tudi v zgodnjem spomladanskem času, si že dalj časa prizadevamo za spremembo zakona, s katero bi sedanjo dovoljeno šestmesečno dobo njihovega zaposlovanja podaljšali na devet mesecev,« pravi Kozole, medtem ko vinogradnika in pridelovalca jagod Staneta Jarkoviča z Broda pri Podbočju v krški občini (vsako leto zaposli 180 do 200 sezoncev iz BiH) ta hip še najbolj skrbi zadnja organizacijska sprememba, ko delovna dovoljenja za tujce izdajajo le še v Ljubljani in ne več na območnih enotah. »Kot vem, v Ljubljani še niti niso določili ljudi, ki se bodo s tem ukvarjali. V Sevnici so bili zelo kooperativni, za Ljubljano pa res ne vem, kako bo šlo. Najbolj se bojim morebitnih zamud v postopkih, saj pridelek ne more čakati,« skrbi Jarkoviča.