Postavlja se vprašanje, zakaj je naša mlada država sprejela tak vinski zakon, da je v osnovi neobvladljiv, ker se njegovega uresničevanja skorajda ne da nadzirati. Iz zakona je tudi izpadla varovalka, da kleti na pridelovalnih območjih, ki predelujejo tudi grozdje od zasebnih pridelovalcev v vina z zaščitenim geografskim poreklom, ne bi smela imeti v svojih prostorih odprtega vina drugega okoliša, kaj šele uvoženega vina iz tuje države. Da ne bi prihajalo do zlorabe, bi moral skoraj vsak sod, najmanj pa vsako etažo, 24 ur na dan nadzirati inšpektor, sicer stalno obstaja možnost pretakanja, dotakanja, mešanja in razmnoževanja vina z zaščitenim geografskim poreklom. In ker ta možnost obstaja, mi dovolite trditev, da je upravičen tudi sum. Če ne bi bilo tako, potem se direktorji večjih kleti, združeni v Poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, ne bi borili proti omenjeni varovalki. Zaradi "trgovskega" lobija in trenutnega, nikakor pa ne dolgoročnega profita, so tudi uspeli. Vinski zakon je postal neobvladljiv in podzakonski akti, ki se pripravljajo, torej pravilniki, zmešnjavo še povečujejo in so neizprosno restriktivni do pridelovalcev grozdja in ne do kleti.