Kot poudarjajo na KGZS, je vinogradništvo znotraj kmetijstva najslabše donosna panoga z najnižje izraženimi koeficienti ekonomičnosti, ki kažejo, da pridelava grozdja danes ne pokriva niti sprejemljivih stroškov. Država sicer ponuja pridelovalcem grozdja različne finančne pomoči enake kot v EU ki pa, kot kaže, niso dovolj prepričljive, saj mnogo vinogradnikov že počasi opušča to kmetijsko dejavnost. V okviru Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa lahko vinogradniški pridelovalci pridobijo podporo za okolju prijazno, integrirano pridelavo grozdja, ki znaša 60 tisoč tolarjev po hektarju. Prav tako lahko vinogradniki do vstopa v Evropsko unijo dobijo povrnjene delne stroške za obnovo vinograda, po vnaprejšnji najavi obnove. Letos bodo temu namenili skupno šeststo milijonov tolarjev. Po besedah Janeza Vrečerja, direktorja Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo (PSVV), je tovrstna pomoč izjemno dobrodošla, saj v obnovljenih vinogradih uspevajo boljše sorte grozdja, hkrati pa so stroški obdelave precej nižji, saj je mogoča strojna obdelava. Toda problem je v tem, da se denarna nadomestila izplačujejo z enoletno zamudo, zato je obnova vinograda za pridelovalca še vedno precejšnje finančno breme. Država prispeva tudi za predstavitev vina, pri čemer je višina sredstev vezana na dejanska sredstva, ki jih vinogradnik vloži v predstavitev, ter tudi na dejansko realizacijo izvoza. To pomeni, da bo vinogradnik dobil 80 tolarjev na izvoženi liter vina, če bo v predstavitev na liter vložil 100 tolarjev. Poleg tega pomaga država tudi pri stroških skladiščenja, saj mora po novem vino najmanj 270 dni odležati pri pridelovalcu, zato da ne bremeni trga. In kot zadnje, lahko dobijo vinogradniki še nadomestilo za uporabo koncentriranega mošta.