Spominjam se, da smo se v šoli učili o Debarski soteski, ki naj bi bila silno veličastna stvaritev narave. Danes je ni več. Ko sem bil zvečer v Debru, so imeli na glavnem trgu, pod spomenikom Skenderbegu, tekmovanje pridelovalcev buč. Ugotavljali so, kdo je letos pridelal največjo in najlepšo bučo. Zmagovalna je tehtala dobrih 50 kilogramov! Večinsko prebivalstvo v Debru je albanskega rodu in jezika. Sredi mesta so si omislili spomenik svojemu albanskemu junaku. To je tako, kot da bi namesto Prešernovega spomenika v Ljubljani stal kip Garibaldija, Cavourja ali Wilhelma Tella, če bi nas hoteli okupirati Švicarji. Kakšen škandal bi to bil, kaj takega si sploh ne morem predstavljati, v Makedoniji pa je prav možno, celo samoumevno.