Drugače pa je s šparglji oziroma beluši. S temi je veliko dela in proizvajalec se lahko poplača, če jih proda po ceni od 500 do 700 tolarjev za kilogram. Naš najboljši sosed pa je za potrošnike poskrbel tako, da jim je omogočil nakup cenejših špargljev. Kako? Preprosto: uvozil jih je iz Madžarske, in to maja, ko so polja slovenskih pridelovalcev belušev začela »delati« s polno paro. V času, ko je bilo domačega, svežega blaga (špargelj je najboljši, ko je svež, in z vsakim dnevom ležanja na trgovski polici izgublja kakovost!) na pretek, je naš najboljši sosed uvozil poceni beluše. V Sloveniji je letna proizvodnja špargljev komaj okrog 70 ton. Ampak v konici ponudbe se vsaka motnja pozna. Rezultat uvoza (beri: kratkoročnih koristi posameznikov in nikogar drugega) madžarskih špargljev se je pokazal tako, da so morali slovenski proizvajalci domačim odkupovalcem beluše ponuditi po znatno nižji ceni od proizvodne ali tiste, ki še prinaša dobiček. V Kopru so jih oddali po 350 tolarjev. In potem se je začelo.