Nadaljnja pomembna stvar je razdalja sajenja. Najustreznejše je sajenje v kvadrat na razdaljo do 1,4 x 1,4 m. V praksi vsak določa razdaljo med vrstami mimo potrebe trte (na primer zaradi strojne obdelave) in mora pri tem računati na izgube pridelka, ker na račun večje razdalje med vrstami ni možno saditi bolj gosto v vrsti, ne da bi povzročili medsebojnega zasenčevanja poganjkov oz. listov in s tem različnih težav. Zato je potrebno razdaljo med trsi v vrsti prilagoditi rodovitnosti tal. Tako bo na revnih peščenih tleh brez dovolj humusa razdalja lahko le 0,7 m in na rodovitnih, zadosti vlažnih tleh do 1,4 m. Največkrat v eni sami vrsti razdalja med trsi ne more biti enaka, ker so tla tudi na manjših razdaljah različna, zlasti na vrhu in dnu vertikalne smeri sajenja. Ne smemo se pustiti zavesti, da so nekatere sorte bolj bujne in nekatere manj, ker je vse odvisno od tal, načina gnojenja in obremenjevanja trte s pridelkom grozdja. Tudi na uporabo mineralnih gnojil ne smemo računati, kvečjemu na organska gnojila in seveda obvezno ozelenitev tal, takoj ko po sajenju zrahljamo zemljo.