Uresničujejo se torej napovedi, ki jih je bilo slišati že na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ko je sicer kazalo, da bo pridelek grozdja še obilnejši, kot je v resnici. Potem ko je septembrsko deževje naredilo svoje, ko je grozdje napadla gniloba in so ga bolj kot prejšnja leta za pašo izkoristile ose in sršeni, svoj davek pa je terjal še napad trsne rumenice (virusne bolezni trte) v haloških in ormoških goricah, je že jasno, da bo vina za kakšnih 10 milijonov litrov manj, kot so pričakovali. Kljub temu pa se v Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (PSVS) držijo že pred mesecem napovedane usmeritve in prevzemajo predvsem grozdje tistih pridelovalcev, ki imajo sklenjene pogodbe in z njimi zagotovljen odkup. Zato tudi ni posebnih težav, pravi Janez Vrečer, direktor PSVS, v kateri je 43 družbenikov, ki pokrivajo 90 odstotkov slovenskega izvoza vina. »Vinogradniki se kar lepo dogovarjajo s kletmi in čakajo, da pridejo na vrsto za prevzem grozdja. Vzeli so na znanje, da je posel dvosmerna pot in da ga ne more reševati ne minister ne kdo drugi, če se sami ne dogovorijo,« pravi, in še, da so bili taki tudi njegovi napotki predsedniku KGZS Petru Vrisku. Če bi namesto zganjanja vika in krika po medijih, energijo porabljali za iskanje pravih poslovnih rešitev, pa ne le za reševanje razmer, v katerih so se številni mali zasebniki znašli letos, ampak tudi za naprej, bi bilo manj špekulacij in manj prostih strelcev na trgu takrat, ko s prodajo ni težav, ko pa se jim ta ustavi, postanejo problem, ki naj ga rešuje država. To je najlažje, pravi Vrečer, in opozarja, da taki prosti strelci niso le na Bizeljskem ampak so z izjemo Brd povsod. Tam imajo, poudarja, edini red in vse oddajajo v zadružno klet. »Stvar urejenih dolgoročnih odnosov niso le dobri letniki, ampak zvestoba v dobrem in slabem.«