V tržni pridelavi se uveljavlja tudi zunajsezonska pridelava jagod. V tem primeru sadijo jagode poleti (t. i. frigo sadike), rastline pa rodijo še isto leto, čeprav vmes ni bilo zime. Omenjene sadike so vzgojene na povsem klasičen način, vsa skrivnost pa je v tem, da so do prodaje oziroma sajenja shranjene v hladilnici, kjer doživijo umetno zimo. Seveda je zunajsezonska pridelava pri nas mogoča samo v plastenjakih. Večji del tržne pridelave je povsem sezonsko naravnan, kar pomeni, da rastline sadimo poleti, sočni sadeži pa zorijo maja in v začetku junija.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
tržni tržen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
pridelavi pridelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
uveljavlja uveljavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
zunajsezonska zunajsezonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pridelava pridelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
jagod jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
V v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
sadijo saditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
poleti polet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
t. t. okrajšava
i. i. okrajšava
frigo frigo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sadike sadika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
rodijo roditi glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
še še členek
isto isti nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
čeprav čeprav podredni veznik
vmes vmes splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
zime zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Omenjene omenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
sadike sadika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vzgojene vzgojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
klasičen klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vsa ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
skrivnost skrivnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
do do predlog; rodilnik
prodaje prodaja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
sajenja sajenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
shranjene shranjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
hladilnici hladilnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
doživijo doživeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
umetno umeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Seveda seveda členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zunajsezonska zunajsezonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pridelava pridelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
mogoča mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
samo samo členek
v v predlog; mestnik
plastenjakih plastenjak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tržne tržen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pridelave pridelava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
sezonsko sezonsko splošni prislov; nedoločena stopnja
naravnan naravnan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
sadimo saditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
poleti polet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
sočni sočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sadeži sadež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
zorijo zoreti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
maja maj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
junija junij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo in dom
avtor: neznani novinar