Njegov enološki delokrog je izredno širok in razpet tudi v tujini. »Sam sicer nimam svoje vinske kleti, ker delam v več kleteh in z njimi tako rekoč diham. Predvsem delam v kleti Guerila Zmaga Petriča na Planini nad Ajdovščino. Nenavadno ime Guerila je izbrala njegova žena in je nastalo v njihovi kleti, kjer smo začeli ustvarjati, če lahko tako rečem, nekakšno vinsko revolucijo, katere bistvo pa je pravzaprav le v tem, da je vino treba pridelovati po sodobnih enoloških normativih, kjer pa je pravzaprav vse znano in ni več nobenih skrivnosti. Ti normativi med drugim zahtevajo tudi manjšo obremenitev trt.« Če smo Uroša prav razumeli, je treba za tako pridelano grozdje vinogradnikom zagotoviti tudi boljše, bolj pošteno plačilo pri odkupu teh sadežev, ki morajo imeti tudi v vinu sadni značaj. »Tako si s to svojo 'revolucijo' želimo pridelati kar najboljšo rebulo, zelen in pinelo (ti dve v svetu popolnoma neznani vini, a avtohtoni in dolgo zanemarjeni posebnosti vipavskih goric). Tudi kar najboljši rose, toda suhega, kajti suho vino je pred teboj razgaljeno, v njem se ne da nič skrivati. Mimogrede: rose ni samo žensko vino, kakor nekateri mislijo. So samo dobra in slaba vina.«