Šel sem po stezi, ki se odcepi od ceste na levo nekje med Aljaževim domom in Turkovo planino, nato po drči gor do žleba med Rokavom (2500 metrov) in Kališčem (1901 metrov). Tu (na višini 1678 metrov) sem pričel plezati. Vstopil sem v travnate strmine in žlebasto razrite ter z ruševjem in macesni porasle skale levo pod žlebom. V žlebu sem si še nabasal snega v steklenico. To je bila potem do večera edina voda. Plezal sem v smeri kozjih sten, ki vodijo skozi vso travnato steno. Enkrat sem zašel na desno ter moral nato obiti previse. Sicer pa sem šel skozinskoz pravilno, ne da bi zašel. Veliko gamsov sem zbegal. Priplezal sem najprej na greben, desno od vrha in nato po žlebu na levo navzgor po vrhovih pečin. Tu sem obul plezalke in kmalu bil na Rokavu. Od tod sem plezal po grebenu proti Dovškemu križu, a sem se zaplezal po visečih ploščah na desno navzdol v steno ter iskal prehoda v sredo grebena. Ker ga ni bilo, sem se vrnil na greben in po nekem kaminu dol na škrbino. Z nje sem šel na levo po steni v Mali dolek, ker je greben sam zaradi gladkih sten enega stolpa nepreplezljiv. Z grebena je možen prehod, lažji (tu sem videl gamse) je z naslednje škrbinice kot tisti, s katerega sem splezal gor. Sicer gams skoči daleč in visoko, da (dol) ne more človek za njim, gams pa ne more za človekom čez navpične stene gor in celo previse z oprimki, ker človeku zadoščajo za stopinje neznatni robovi; vendar sem videl z grebena (Dovški križŠkrlatica), da je tu dobro prehodno.