Tu je imel Kajzelj smolo. V žlebu sem se jaz držal smeri proti desni, kjer je žleb mejil z grebenčkom na naslednji in s prvim vzporedno potekajoči žleb. Kajzelj pa se je držal na levo, dasi sem mu svetoval, naj pleza raje proti desni. Sprva me ni hotel, pozneje pa ni mogel več poslušati, ker je bil teren preveč nevaren, da bi mogel plezati nazaj. Tako sva plezala vsak v svojo smer, da bi se izognila pečini, ki je nad žlebom zapirala prehod. Kajzelj je priplezal na neki greben, za katerim je bil gladek prepad, in se je zato obrnil na desno ter pričel plezati na pečino. Medtem sem jaz priplezal na svoj grebenček in sporočil Kajzlju neprijetno novico, da je pečina, na katero pleza on, le od stene ločen stolp v grebenu, ki pada na drugi strani navpično navzdol, na najini strani pa tvori dva žleba, od katerih meji drugi spet na steno.