Humar je pričel plezati med osmo in pol deveto dopoldan, plezal pa navadno "do dveh, treh, štirih, petih popoldan, včasih tudi do noči." Odvisno od raztežaja, ki ga je tisti dan moral preplezati. "Bolj ko je bil raztežaj nevaren, lažje mi je šlo. Manj dela je bilo v njem. Če je treba krempljati (vzpenjanje s hudičevimi kremplji, to so kovinske kljukice, ki jih plezalec zatika za drobne razčlembe v sicer gladki steni - op. p), nimaš kaj razmišljati - moraš krempljati. Če pa je v raztežaju prišla do izraza višina prvega plezalca, so nastale kolobocije," pojasnjuje Humar. Smer Reticent Wall so novembra 1995 prvi preplezali Američani Steve Gerberding, po Humarju plezalec podobnega formata kot svoje čase Franček Knez v Sloveniji, ter Lori Reddel in Scott Stove. Avtor smeri Steve Gerberding, nadaljuje Humar, " je visok meter petindevetdeset. Moja višina pa je meter sedeminsedemdeset. Bil sem prekratek v vseh pogledih." Zato je moral dostikrat na slepo krempljati. "To izgleda tako, da na kladivo s tejpom oziroma "silotejpom", kot ga imenujemo mi, pritrdiš hudičev krempelj in ga zatem na slepo zatikaš daleč pred seboj za razčlembo, za katero upaš, da ni samo navidezna in da ni drobljiva, saj njene trdnosti ne moreš otipati z blazinico prsta. Taki manevri so zelo rizični."