Pretekli konec tedna je znova zablestel v vsem sijaju, potem ko se je dvakrat vpisal med strelce na tekmi, ki privržencem Genta pomeni ogromno. »Club Brugge je praktično največji rival našega kluba, naši medsebojni obračuni so vedno izjemno napeti, pričakovanja navijačev ogromna. V tej sezoni smo ga sicer porazili že drugič zapored, tokrat kar s 4:1, zanimivo pa je, da smo vse štiri zadetke dosegli v prvem polčasu,« se je tekme na štadionu Jan Breydel spomnil Ljubijankič in opisal tudi 17. in 32. minuto, ko je matiral domačega vratarja Stijna Stijnena, tudi čuvaja mreže belgijske reprezentance: »Prvi je padel po lepi akciji celotnega moštva, pri drugem pa sem bil najspretnejši v gneči v kazenskem prostoru gostiteljev. Res je, zabil sem dva gola, toda za tako visoko zmago smo zaslužni prav vsi. Zares smo igrali dobro, kot že nekajkrat v drugem delu sezone, ko smo se tudi precej dvignili na lestvici. Trenutno smo na petem mestu, prav s Club Bruggeem in Genkom pa se bomo borili za mesta v evropskih pokalih. Boj za naslov prvaka je sicer že izgubljen, saj za vodilnima Standardom in Anderlechtom zaostajamo kar šestnajst oziroma petnajst točk. Toda najpomembnejše je, da se prebijemo vsaj v pokal Uefa, kar je bil tudi cilj pred začetkom sezone.« Skromni Ljubljančan o svoji formi ne želi veliko govoriti, prav tako mu niti na pamet ne pade, da bi se hvalil in rinil v ospredje: »Seveda sem zadovoljen, da mi gre dobro od nog, a vendarle menim, da še nisem pokazal vsega, kar znam. V preteklosti sem imel veliko težav s poškodbami, ki so mi grenile življenje, zdaj pa sem končno zdrav, redno igram in zabijam gole. Najbolj me veseli, da sem končno le začel vračati zaupanje, ki so ga mi ga izkazali tako vodilni pri Gentu kot tudi navijači. Verjamem, da so nekateri že dvomili vame, toda sam nisem nikoli.« Dobre igre in zadetki seveda niso ostali neopaženi in v belgijskih medijih se namiguje tudi o možnosti, da bi Ljubijankič poleti prestopil drugam, toda to je nekaj, kar mu ne roji po glavi. »Živim iz dneva v dan, s prihodnostjo se ne obremenjujem. Šele zdaj sem v Belgiji zadihal s polnimi pljuči, nimam nikakršnih težav, sem samozavesten, igram sproščeno in zabijam gole. Če bom tako tudi nadaljeval, bodo namigovanja seveda postala še glasnejša, toda nikamor se mi ne mudi,« pravi napadalec, ki ga pogodba z Gentom veže do leta 2012.