Na mestu, kjer stoji cerkvica, je bilo menda nekoč ilirsko, ali venetsko, ali, če hočete, japodsko selišče z obrambnim nasipom, katerega ostanki se v podobi nasipov še dobro vidijo le streljaj od cerkvenega obzidja proti severozahodu. Tu naj bi bilo okoli leta 1000 več trdnjav, ki naj bi služile kot obramba pred rimskimi legijami. Pot vas bo nato ob markacijah popeljala proti vzhodu. Proti severu se odpira krasen pogled na Slavnik, ki ga je prav lahko prepoznati po antenskem stolpu, pred njim pa še na greben Žbevnice in Kuk. Le nekaj minut hoje je do pretvornika RTV, od koder se vidi Učka. Zdaj je udobnega kolovoza konec, pot pa se še vedno spušča. In to je tisti narobe svet, o katerem sem pisal na začetku. Na izlet, namenjen planincem, pa najprej navzdol! Kar prepustite se in nadaljujte ob zanimivih skalnih tvorbah, označena pot pa vas bo kmalu pripeljala do previsnih sten nad cesto, ki mimo vasi Mlini vodi v Buzet. Po slabi urici hoje boste prišli do lepega razglednega mesta s skrinjico, v kateri je vpisna knjiga. Le vzemite si nekaj časa in opazujte zanimivo pokrajino. Potem se boste ob jeklenicah in nekaj klinih spustili do vznožja že prej omenjenih sten in nadaljevali pod njimi ob čudovitih spodmolih s kapniškimi tvorbami vseh mogočih barv in oblik. Takšne tvorbe narave razkazujejo v tujini kot čudo narave, pri nas pa, če ne bi bilo prizadevnega gostilničarja Milana Palčiča iz Buzeta, še vedeli ne bi zanje, no, vsaj velika večina ne, vsa čast pa izjemam. Škoda.