Pariz je popek sveta. Je, seveda je, vsaj Parižani so o tem prepričani. Tako kot so Ljubljančani, da je Ljubljana popek sveta. Tako kot so prebivalci Velikonočega otoka, ki so otok tako celo poimenovali, saj Te pito o te henua pomeni prav to. In po svoje imajo prav: edino zanje se mi zdi, da so do tega upravičeni, ker ne gre za domišljavost, ampak je drobceni otoček vržen na sredo Tihega oceana kot popek na sredo trebuha... Tudi Cuzco je popek sveta, tako vsaj povsod piše. Cuzco naj bi v kečujščini pomenilo popek. Želela sem se prepričati in preveriti v slovarju. Kje naj odprem? I, pri črki c seveda. Iščem jo. Je ni. Je črka a, kot se za začetek abecede spodobi, b-ja in c-ja ni, je pa ch, potem pa vse do i-ja nič. Nobene črke. Mi manjkajo strani? Ne, strani so pravilno oštevilčene, kar pomeni samo to, da se nobena kečujska beseda ne začne na b, c, d, e, f, g, h... Kako lahko živijo brez teh črk! Morda se pa ne piše s c-jem, ampak s q-jem, kar je še bolj verjetno. Tudi pod q ga ni, popka namreč. Kaj pa s k ali celo s k'? Tudi ne. Pa grem po drugi poti, iz španščine, da bi prišla do kečujskega popka. Tukaj ga najdem, iz španskega ombligo dobim kečujsko besedo za popek: pupu. Podobno slovenščini, ne? Ko se že skoraj odrečem ponavljanju, da je Cuzco (ali Cusco ali Qosqo ali kakorkoli ga že pišejo) popek, ko se že sprijaznim, da je lahko tudi popek sveta po šarmu, če že hočejo, navsezadnje ga ne imenujejo zaman južnoameriški Katmandu, me prešine še ena ideja za slovar: kaj pa če je pod Qosqo? Je. Črno na belem piše, da je popek sveta in prestolnica inkovskega imperija. Tudi če ne bi bil popek, v njem gre preprosto za občutenje, za doživljanje tega mesta, ki je zares nekaj posebnega, nekaj te začara, in skoraj logično se ti zazdi, da je prav v njegovi bližini eden najmočnejših turističnih ciljev na svetu - Machu Picchu. V Cuzco, ne da bi šli na Machu Picchu? Nemogoče. V Cuzco greš vendar zato, da greš na Machu Picchu, ker je to izhodiščna točka zanj, a ko si enkrat v Cuzcu, te ta tako očara, da kmalu pozabiš celo na Machu Picchu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pariz Pariz samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vsaj vsaj členek
Parižani Parižan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
prepričani prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Ljubljančani Ljubljančan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Ljubljana Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prebivalci prebivalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Velikonočega velikonoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
otoka otok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
otok otok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
celo celo členek
poimenovali poimenovati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
saj saj priredni veznik
Te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
pito pita samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
o o predlog; mestnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
henua henua samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
prav prav členek
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
In in priredni veznik
po po predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prav prav členek
edino edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
do do predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
upravičeni upravičen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
domišljavost domišljavost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ampak ampak priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
drobceni drobcen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
otoček otoček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vržen vržen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
na na predlog; tožilnik
sredo sreda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Tihega tih splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
oceana ocean samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
sredo sreda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
trebuha trebuh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tudi tudi členek
Cuzco Cuzco samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
vsaj vsaj členek
povsod povsod splošni prislov; nedoločena stopnja
piše pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Cuzco Cuzco samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
v v predlog; mestnik
kečujščini kečujščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pomenilo pomeniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Želela želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
prepričati prepričati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
preveriti preveriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
slovarju slovar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
naj naj členek
odprem odpreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
I I samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
črki črka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
c c samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
seveda seveda členek
Iščem iskati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
Je on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ni ni samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
črka črka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
a a priredni veznik
kot kot podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
za za predlog; tožilnik
začetek začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
abecede abeceda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
spodobi spodobiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
b-ja b samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
c-ja c samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
ch ch samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
i-ja i samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
Nobene noben nikalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
črke črka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
manjkajo manjkati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Ne ne členek
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pravilno pravilno splošni prislov; nedoločena stopnja
oštevilčene oštevilčen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nobena noben nikalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
kečujska kečujski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
beseda beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
b b samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
c c samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
d d samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
e e samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
f f samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
g g samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
h h samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
živijo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
brez brez predlog; rodilnik
teh ta kazalni zaimek; srednji spol, množina, rodilnik
črk črka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Morda morda členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pa pa priredni veznik
ne ne členek
piše pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
c-jem c samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ampak ampak priredni veznik
s z predlog; orodnik
q-jem q samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
Tudi tudi členek
pod pod predlog; tožilnik
q q samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
popka popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
namreč namreč priredni veznik
Kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
s z predlog; orodnik
k k samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ali ali priredni veznik
celo celo členek
s z predlog; orodnik
k k predlog; dajalnik
Tudi tudi členek
ne ne členek
Pa pa priredni veznik
grem iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
iz iz predlog; rodilnik
španščine španščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prišla priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
do do predlog; rodilnik
kečujskega kečujski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
popka popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tukaj tukaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
najdem najti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
španskega španski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
ombligo ombligo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dobim dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kečujsko kečujski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
besedo beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pupu pup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
slovenščini slovenščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ne ne členek
Ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
že že členek
skoraj skoraj členek
odrečem odreči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ponavljanju ponavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Cuzco Cuzco samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
Cusco cusco splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
Qosqo Qosqa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
kakorkoli kakorkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
že že členek
pišejo pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
že že členek
sprijaznim sprijazniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
po po predlog; mestnik
šarmu šarm samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
če če podredni veznik
že že členek
hočejo hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
navsezadnje navsezadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
imenujejo imenovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
zaman zaman splošni prislov; nedoločena stopnja
južnoameriški južnoameriški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
Katmandu Katmandu samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
prešine prešiniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
še še členek
ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
ideja ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
slovar slovar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pod pod predlog; tožilnik
Qosqo qosqo splošni prislov; nedoločena stopnja
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Črno črno splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
belem bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
piše pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
prestolnica prestolnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
inkovskega inkovski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
imperija imperij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tudi tudi členek
če če podredni veznik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
popek popek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
njem on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
občutenje občutenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
doživljanje doživljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
posebnega poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
začara začarati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
skoraj skoraj členek
logično logično splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zazdi zazdeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
v v predlog; mestnik
njegovi njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, ednina, moški spol svojine
bližini bližina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
eden eden zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
najmočnejših močen splošni pridevnik; presežnik, moški spol, množina, rodilnik
turističnih turističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
ciljev cilj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Machu Machu samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Picchu Picchu samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; tožilnik
Cuzco Cuzca samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ne ne členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
šli iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; mestnik
Machu Mach samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Picchu Picch samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Nemogoče nemogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; tožilnik
Cuzco Cuzca samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
greš iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, ednina
vendar vendar priredni veznik
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
greš iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
Machu Mach samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Picchu Picch samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
izhodiščna izhodiščen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
točka točka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zanj zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
a a priredni veznik
ko ko podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
Cuzcu cuzec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
očara očarati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
kmalu kmalu splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabiš pozabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
celo celo členek
na na predlog; mestnik
Machu Mach samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Picchu Picch samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Večer
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Večer
avtor: neznani novinar