Služabnik z lesketajočimi se očmi, privarjen na neslišno tekoče krivine, me vodi do kabinetov, kjer očetje ponavadi uživajo zasluženo delo po kosilu. Tudi tu vlada prepih, veter lista knjige, ki so natančno naložene na mizah. Očetje sedijo pri svojih pisalnih mizah. Ena je od druge oddaljena nekaj ur poti, tako veliko je njihovo podjetje. Najbližje je tista, ki vodi enega izmed pomembnejših oddelkov – Enciklopedični nadzor intelektualnih konfiguracij. Čakam na sprejem. Tajnica, že napol avtomat, njeno mlado telo je priraslo k stolu, me gleda s prijaznim nasmehom, ne da bi trenila z očmi. Ko me končno pokličejo, ga vidim v fotelju – resda je že predal posle v roke svojih svetovalcev in je v pokoju, a so mu zaradi njegovih zaslug podelili častno mesto. To rade volje izkorišča, noče priti iz vaje. Na obrazu ima odsoten izraz. Vidim, da je star in oslabel, kar malo je že podoben gobi. Njegovo mehko telo prerašča pohištvo. Predolgo se je zasedel na enem mestu. Lahko bi pazil. Stojim pred njim, segam mu komaj do pasu. Stvar pojasnim po vrsti in na kratko, ker vem, da so tu taki predpisi. Vsaka stranka ima na voljo dva stavka. »Tvoja hčerka, Ana In, potrebuje pomoč. Nepremišljeno je odšla čisto navzdol, obiskat sestro in se ni vrnila,« rečem. Pričakujem njegovo silovito reakcijo. Zdi se mi, da sem proti njemu izstrelila dve topovski krogli, ne dva stavka. »Nepremišljeno,« ponovi oni neprijetno besedo. Obrača jo v svojih vladarskih ustih. Njegov jezik je otekel od oblikovanja klicajev v poveljih. »Vse, kar ona dela, dela nepremišljeno. Dovolj imam te besede. Vsi se izgovarjajo na nepazljivost. Stvari je treba delati premišljeno. Tisti, ki deluje brez premisleka, mora za to plačati. Razumno delovanje je enako jezikovni red. To je slovnica biti.« Njegovo telo se nemirno premika, valovi. »Treba je dosledno sklanjati življenje po sklonih, paziti na končnice. Če pa nismo prepričani, moramo preveriti v slovarjih, pisali so jih modreci. Najprej pomisliti, nato pa delovati. Če se odpravljamo na potovanje, moramo imeti povratno vozovnico, rezervirati moramo mesto v dvigalu, kupiti zavarovanje,« jezno govori. »Kaj si misliš? Nimam svojega predstavništva v tisti državi spodaj, tam nimam ambasade, niti agentov. Naj se sam odpravim tja?« Ironično se smeje. »Neznosno zaposlen sem … in zaposlujoč,« doda po trenutku premisleka. »Trpna in tvorna oblika deležnika, kako spretno sem si to izmislil.« Vrne se k stvari: »Kar precej težav nam ona povzroča. Pravzaprav iskreno povem, da je tako problematična kot grda beseda.« Poskuša dati primer, v ustih melje kletvico, a si premisli. »Ne morem ji pomagati,« končno reče. Vljudno se zahvalim za teh dvaindvajset stavkov. Vendar to še ni konec, ko sem že pri vratih, naglo vzkipi, tresejo se mu lica. Opirajoč se na pisalno mizo se skuša dvigniti na noge. »Vsako živo bitje mora umreti, tako pravi zakon. Razlaga je preprosta in logična. Vsak,« pravi jezikoslovec, »to pomeni, da je to splošni in brezpogojni količnik. Živo, torej tako, ki čuti in je podvrženo določeni interakciji s svetom, izmenjavi energije. Bitje, – ta beseda označuje »bit«, čeprav se omejuje na živo bit; bitje, lahko rečemo, je čutna bit, to pomeni taka, ki ji ni tuje, kar se dogaja v okolju, ki jo obkroža. Mora – to je težka beseda, ampak splošno razumljiva, to je namreč velelnik, nanaša se na zakon, ki obstaja že od nekdaj, na njem načeloma temeljijo vsi aksiomi; označuje določeno brezpogojno in nepreklicno nujnost. Umreti pomeni, kot veš, končati aktivnost, splošno imenovano »življenje«, označuje konec biološkega procesa. Umreti, draga moja, pomeni podleči splošnemu zakonu razpada, povrniti se v prvotne sestavine. V psihološkem smislu,« nadaljuje, »pomeni to za vedno zapustiti mesto.« Oh, dovolj imam že domišljavih govorov, neham šteti njegove dragocene besede. Zapravila sem svoj čas. Govoriti nekomu, ki ne razume, je kot bi poskušal odkleniti ključavnico s travnato bilko, rezati kruh z vejico bazilike, priviti žarnico v ptičje gnezdo, vstaviti disketo med dva kamna. Zaman. Vstanem in iz njegovih ust slišim odločen krik: »Odpeljite jo!« Klicaj je tako močan, da me