Toda to, kar se dogaja v zadnjih dneh, je prvovrstna farsa. Poročanje Ekipe nima nobene zveze s tem, komu želimo zaščititi hrbet, koga si v naši hiši želimo za selektorja in koga ne. Sporen je način. Tako se z ljudmi ne dela. Bojana Prašnikarja se je diskreditiralo kot človeka. Uradno je selektor, vlačijo ga celo na tiskovne konference, na kvalifikacijski žreb v Frankfurt, a za njegovim hrbtom se brez sramu pogovarjajo z drugimi kandidati. Pardon, pogovori bi bili okej, v tem še ne bi bilo toliko spornega. A gre za konkretne ponudbe. Dosedanji selektor pa nemočen čaka: če se bo vse ostalo izjalovilo - potem bo lahko ostal. Sramota! Seveda je na drugi strani prav neverjetno, da si to dovoli Prašnikar sam. Toda menda je tudi to del taktike. Z odstopom naj ne bi želel olajšati dela tistim, ki mu kopljejo jamo. Osebno vseeno lahko rečem, da ga ne razumem. Njegova trenutna drža je za moj okus preveč pohlevna. A je res, da gre za osebno mnenje, ki je popolnoma nepomembno.