Kljub vetrovnemu vremenu, so pohodniki na Muljavo prispeli dobre volje sedeli so okoli mene: eden dela v javni upravi, drugi je direktor v zdravstvu, tretja medicinska sestra, četrta umetnica in pisateljica, peta tajnica, šesti politik, sedma dela kot pomočnica direktorja. Še več jih je bilo s skupnim imenovalcem: strah jih je nastopati v javnosti. “Ne znam izluščiti bistva, povedati na kratko,” obrazloži politik. “Zablokiram in strah me je, kaj, če na kakšno vprašanje ne bom znala odgovoriti,” pojasni tajnica. “Nenehno nas napadajo z neprijetnimi in negativni vprašanji, ne znam reagirati,” potoži vodilni iz zdravstva. “Rad bi govoril bolj zanimivo, pritegnil k poslušanju, saj moja tema ni preveč privlačna,” potoži moški, zaposlen v javni upravi. Nastopanj je več vrst: pred zaposlenimi, na sestankih, konferencah in prireditvah. sicer ves čas nastopamo, čeprav se mnogokrat tega sploh ne zavedamo. V neki ameriški analizi so obravnavali, kateri so najpogostejši strahovi. Od 11-ih je presenetljivo na prvem mestu pristal nastop pred kamero ali mikrofonom, na drugem pa govor pred skupino ljudi. Če ste med njimi, se ne ustrašite. Nastopanja se namreč mnogi izogibajo, vendar moramo biti nanj pripravljeni. kar je najpomembnejše, nanj se je treba pripraviti prej. Mogoče vam ne bo potrebo nikoli nastopati, toda nikoli se ne ve. Nikakor pa ni pravi čas za razmišljanje o dobrem in pravem nastopu tik pred tem, ko morate stopiti pred skupino ljudi. Zato toplo priporočam treninge javnega nastopanja. Pametno je spoznati nekaj osnovnih pravil: kako sedimo, stojimo, smo oblečeni, se prekrižamo, če sploh, kam damo roke. Mislim pa, da ima največji učinek, ko sebe gledamo na televiziji. “Ne maram se gledati, nerodno mi je,” slišim. “Še nikomur nisem dovolil, da bi me snemal in da bi me gledali,” se oglasi drugi. “Le redki so, ki uživajo ob gledanju sebe. Ampak šele, ko se vidite, boste vedeli, kaj spremeniti,” pojasnim. ko sem sebe videla, kako maham z rokami, nisem več potrebovala razlage. Posnetek mi je v glavi ostal za vse čase in sedaj se takoj spomnim, da ne smem preveč kriliti z rokami, ker se to na televiziji ali pred drugimi vidi drugače, kot sem si jaz predstavljala. in tako je še z vsemi ostalimi podrobnostmi. torej; poglejte se, večkrat, in strah bo izginil, pa še profesionalno boste nastopali. Zapomnite se: nastopamo bolj ali manj ves čas.