poveljstva policije, da je lahko vodil karavano policijskih vozil. Bolj ko so se približevali odročnim krajem v okolici Ambata, kamor jih je odločno vodil, manj so preiskovalci dvomili o njegovi pripovedi in bolj so se bali, kaj bodo videli. Blizu mesta, kjer jim je ukazal, naj ustavijo, so našli ostanke dekliških trupel. Našteli so jih kar 53, vse deklice so bile stare med osem in dvanajst let. Isti dan jih je peljal še na 28 mest v okolici, vendar tam niso našli toliko ostankov trupel. Preiskovalci so sklepali, da so jih razmetale divje živali in vode med poplavami odnesle drugam. Zdaj nekateri menijo, da jih je po razkritju pravih grobov namenoma vodil na napačna mesta. Ko so se vrnili na policijo, so ga obtožili umorov 57 deklic, čeprav je med zaslišanji zatrjeval, da jih je v Ekvadorju umoril najmanj 110. Zanimiva je izjava višjega ekvadorskega policijskega uradnika Victorja Lascana, ki je pozneje razlagal, da če nekdo prizna 57 umorov in potem še pokaže trupla, mu kaj lahko verjame, da jih je umoril več kot sto, če tako trdi. Lascano je novinarjem celo zatrjeval, da je podatek o Pedrovih 300 žrtvah gotovo podcenjen. Skratka, sodili so mu le za 57 umorov v Ekvadorju, za tiste, storjene v Peruju in Kolumbiji, pa sploh ne, saj so presodili, da bi bila dodatna sojenja tam preveč komplicirana in draga, poleg tega policiji v omenjenih državah nista imeli kaj prida podatkov o njegovem početju pri njih. Obsodili so ga na največjo mogočo kazen v Ekvadorju – le na dvajset let zapora, kar pa je v bistvu pomenilo, da bo za vsako žrtev odsedel manj kot mesec dni. Ves čas bivanja v ekvadorskem zaporu se je Pedro bal, da ga bodo izročili pravosodnim oblastem v Kolumbiji, kjer je kazenski zakonik za najhujše zločine takrat predvideval smrtno kazen s streljanjem. V zvezi s prav nezaslišano majhno zaporno kaznijo za serijskega morilca je ekvadorski pravosodni minister Pablo Faguero nekoč dejal: »Da, res se sliši nenavadno, vendar je takšen naš zakon. Prepoveduje smrtno kazen in kazen, daljšo od 20 let. Sprejet je bil že pred mnogimi leti, da bi zaščitil predsednike Ekvadorja pred usmrtitvijo zaradi morebitnih državnih udarov in revolucij. Včasih je smrtna kazen obstajala, izvršili pa so jo največkrat tako, da so obsojenca razčetverili s štirimi konji.« O Pedru Alonzu Lopezu v javnosti dolgo ni bilo nobenih podatkov, tako kot niso znane podrobnosti z njegovega sojenja. Več let je bilo znano