Med bolj zanimivi temami je bila razlaga zakonodaje o predelavi živil živalskega izvora, ki so jo v Evropski uniji sprejeli leta 1992. Ta je namreč izredno stroga pri zahtevah o tehničnih sanitarnih pogojih za izdelavo. Kmetje, mali sirarji bi zaradi tako ostre direktive EU v Franciji (veliko sirov iz surovega mleka, uporaba lesenih posod, zorenje na slami ali v vlažnih kleteh, kjer je ogromno neravnih površin, in drugo) morali prenehali delati marsikateri tradicionalni sir. Na njihovo srečo se to ni zgodilo. »Vendar je temeljni vzrok v bolj ali manj dobri organiziranosti in interesu države, da ohrani tradicijo in delo na kmetijah,« je povedala Rjane Forte. Kmetijsko ministrstvo je za to, da bi ohranilo predelavo iz nepasteriziranega mleka, pripravilo študijo, za katero so porabili skoraj pol milijona francoskih frankov (14,5 milijona tolarjev), ki so jo predložili evropski komisiji. Zaradi te študije so omilili pogoje za male sirarne, prav tako pa so obdržali predelavo sirov iz nepasteriziranega mleka. Kljub vsemu morajo biti izdelki kakovostni in nenevarni za zdravje. Tako so zaradi direktive iz leta 1992 začeli v Franciji uvajati strožja sanitarna dovoljenja, ki jih mora mali sirar pridobiti, kar pa je odvisno od tega, koliko sira pridela na leto in na kakšen način trži. Če prodaja sire neposredno na kmetiji in manj kot 30 odstotkov proizvodnje prek posrednika (vendar ne več kot 250 kilogramov na dan), ne potrebuje sanitarnega dovoljenja. V letošnjem letu naj bi za te sirarne uvedli omejitev, da sir ne smejo prodajati dlje kot 80 kilometrov od kraja, kjer ga izdelujejo. Pridobitev sanitarnega dovoljenja je čedalje bolj pomembna za trženje malih sirarjev, ki želijo ostati na trgu. Vedno več jih zanj zaprosi, čeprav preureditev sirarne in mikrobiološke analize, ki so potrebne za to dovoljenje, niso poceni.