poškodovanih možgan. Bližnje eksplozije granat naj bi povzročale pretres možgan in manjše notranje krvavitve, te poškodbe pa se naj bi izrazile v opaženih psihofizičnih motnjah. Ker je menil, da so psihični simptomi posledica granatnih eksplozij, je za tovrstno bolezen izoblikoval izraz »granatni šok« oz. »shell shock« . Izraz je postal splošno sprejet in se je uporabljal še v času druge svetovne vojne. Vojake, ki kljub prisili nadrejenih niso bili zmožni več funkcionirati, so evakuirali iz fronte v domače psihiatrične ustanove. Za zdravljenje so običajno (in z določenim uspehom) uporabljali elektrošoke, počitek in »disciplinske terapije«. Za častnike so se uporabljale tudi psihoterapije. Zdravljenje je bilo dolgotrajno. Statistika kaže, da se je iz bolnišnic nazaj na fronto vrnilo le 5 % evakuiranih vojakov.