Še danes sem hvaležna vsem takrat prisotnim novinarjem, da niso vrtali naprej in me spraševali podrobnosti. Dejansko so pa tako vedeli, da odhajam, ker sem med menoj in delodajalcem ni razvila pretirana simpatija, oziroma, če bi hotela delati tako, kot je želel, bi morala delati precej proti sebi in svojim načelom. Seveda pa tudi priznam, da sem veliko prispevala sama - s kritičnimi komentarji, trmoglavim obnašanjem, vztrajanjem pri svojem in kar je bilo verjetno tudi usodno - z rednim pojavljanjem v medijih. Vse to so lahko za vladne hodnike smrtni grehi, ki ti jih, vsaj nekateri, ne odpustijo tako enostavno.