Tako sem spet pristal tam, kjer sem bil pred dvobojem in pred predlogom B, le bolj vzhodno in peš. Govorice, ki so me spremljale na moji poti navzgor v sodne naloge, so se zdaj osredotočile na moj padec. Ena štorija se je vrtela okoli tega, da so me sunili v rit zato, ker sem pretepel Leeja, druge so me obsojale, da sem si zapravil mesto na postaji East Walley, ker sem stisnil rep med noge v dvoboju z nekim novincem s Sedeminsedemdesete ulice, ki je leta '46 osvojil Zlati rokavici, da sem si nakopal bes Ellisa Loewa, ker sem izdajal informacije o Daliji neki radijski postaji, ki je nasprotovala njegovi kandidaturi za okrajnega tožilca. Prav vse so me prikazovale kot zahrbtnega izdajalca, boljševika, strahopetca in bedaka. Ko se je poročilo o moji delovni učinkovitosti po drugem mesecu končalo s stavkom: »Zaradi pasivnega ravnanja tega policista v patrulji so mu sovražni vsi zavedno misleči kolegi v njegovi izmeni,« sem pomislil na to, da bi klateže nagradil s petimi dolarji za vsakega pretepenega uniformiranca, ki me je samo postrani pogledal.