Od leta 2000, ko je v Kairu potekal prejšnji afriško-evropski vrh, do danes so bila tri takšna srečanja med Kitajsko in šefi afriških držav. Preteklo jesen so jih v Pekingu pričakali s strateškim gostoljubjem, iz katerega že poganjajo strateški sadovi, o kakršnih lahko Evropa le sanja. V zadnjih petih letih se je trgovina med azijsko silo in črno celino početverila, Afrika pa je začela zagotavljati 32 odstotkov nafte, ki jo Kitajska uvaža iz tujine. In za niti eno od nekaj deset milijard dolarjev vrednih kitajskih investicij ni stal pogoj, ki bi ga definirali demokracija, človekove pravice ali boj proti korupciji. Vrednote v tem primeru prekriva merkantilizem in afriške države so se od svoje nove zaveznice lahko naučile najpomembnejšo modrost za hitri izhod iz revščine: prodajaj vse, kar je lahko blago, in ne razpravljaj o ničemer, kar posega v moralna načela.