svetovno vojno in Stalinovimi čistkami. V deželi je vsaj vladal mir, če že o cvetoči ekonomiji ali človekovih pravicah ni bilo mogoče govoriti. Stvari so se začele spreminjati z Gorbačovovo perestrojko. Dogodki so pripeljali do tega, da je 9. aprila 1991 – le nekaj mesecev pred dokončnim razpadom Sovjetske zveze – Gruzija že drugič v 20. stoletju razglasila samostojnost. Za predsednika je bil dober mesec kasneje izvoljen Zviad Gamsahurdija, vendar so ga generali nacionalne garde že konec tega leta v krvavem vojaškem udaru vrgli z oblasti. Država je hitro drsela v anarhijo in državljansko vojno, ta je trajala vse do leta 1995. S podporo vojske je bil tega leta za novega predsednika izvoljen nekdanji Gorbačovov zunanji minister Edvard Ševardnadze. Uporniški kavkaški pokrajini sta tudi med Ševardnadzejevo vladavino ostali nemirni, še posebej Abhazija. Tako je bilo vse do novembra 2003, ko je Ševardnadzeja odnesla revolucija vrtnic. Organizirali so jo trije njegovi nekdanji sodelavci, ki so prestopili v opozicijo: Mihail Saakašvili, Zurab Zvania in Nino Burjanadze. Ševardnadze je odstopil in leta 2004 je mesto gruzijskega pred