Oktobrski fond Slovenske kinoteke bo bogatejši kar za tri nove filme (Pet večerov, Sužnja ljubezni, Nedokončana skladba za mehanični pianino), ki jih je v svojem začetnem obdobju režiral Nikita Mihalkov, oskarjevec za najboljši tujejezični film (Sleparsko sonce) in dobitnik nagrade za najboljši evropski film (Urga). Je eden redkih ruskih režiserjev, ki je v devetdesetih, tudi s pomočjo številnih nagrad, več kot uspešno prestal tranzicijo od državne filmske produkcije nekdanje Sovjetske zveze do današnjega neodvisnega filmskega ustvarjanja v Rusiji. Prav v septembru je bil Mihalkov v Moskvi spet v središču pozornosti, saj je zaradi njega s funkcije predsednika filmskih delavcev odstopil režiser Aleksej German (na predlanskem Ljubljanskem filmskem festivalu smo videli njegov film Hrustaljov, moj avto). Mihalkov naj bi se s svojimi privrženci zavzel za rekonstrukcijo najbolj priljubljenega moskovskega kinematografa Dom kino, sedeža vseh filmskih delavcev bivših republik Sovjetske zveze. Kino s 1100 sedeži, v katerem so potekale vse pomembnejše premiere novih ruskih filmov, naj bi privatni investitor predelal v multipleks, s čimer se ne strinjajo Nikitini nasprotniki v filmskem združenju. Mihalkov je bil rojen leta 1945 v umetniški družini (njegov oče Sergej Mihalkov je pesnik, mati Natalija Končalovskaja pisateljica, ded Pjotr Končalovskij pianist, praded Vasilij Šurikov slikar, brat Andrej Končalovski pa režiser), njegove krvne vezi pa naj bi segale vse do Tolstoja in carja Nikolaja I., zato je tudi zapriseženi monarhist (še vedno se zavzema za ponovno ustoličenje ruskega carja). Ruski režiser je najprej študiral igro na Ščukinski gledališki akademiji; prvič se je pojavil na filmu s šestnajstimi leti, kasneje pa je igral tudi v večini svojih filmov. Pet večerov je izmed treh filmov, ki jih bodo prikazali na kinotečnem platnu, nastal zadnji. Pripoveduje ljubezensko zgodbo med Tamaro in Aleksandrom, ki ju je ločila vojna, vendar se po njej spet srečata. Toda njuna romanca, ki je prikazana kot poetična reminiscenca, ni več to, kar je bila. D. F.