Med tednom sem podjetno soustvarjal primorsko folkloro. Baza je bila v Izoli, pri mami Pank, ki sta ji kot naročeno preminila oba starša. Narava jo je malo preveč obdarila z rastnimi hormoni, da bi lahko bila objekt poželenja. Bila je za glavo večja od največjega dedca, zato se je prespecializirala na zaznavanje, zbiranje in subtilno dirigiranje poželenj nas ostalih. Moral sem ji biti nadpovprečno simpatičen, saj sem redno smel prespati v postelji njenih pokojnih staršev in vedno se je poleg mene znašla kako zelo fejst punca, ki je Sibirija, kapitalizem in arabsko-židovski kompleksi niso niti najmanj zanimali. Bile so to veselice v žlahtni panslovanski tradiciji, posvečene naravnim vzgibom in mikroskopiranju konkretnih, neponovljivih trenutkov. Čas je mineval neslišno in brez bolečin. Mama Pank je kraljevala, jaz pa sem dobival status nekoga, ki rad in obilno dá, poleg tega pa ne čveka preveč naokorg in niti ni preveliko govedo. Zunaj so se po pivnicah fantje nalivali s pivom in zbirali pogum, jaz pa sem punce zalagal z vrhunskimi vini in bil sladkosned. Bil sem recepcionist in postrežček v eni osebi. Blazno rad sem lizal pičko, dasiravno sem sčasoma ugotovil, da imajo nekatere manj prijeten okus. Kot domača jabolka, recimo kosmač, versus čilska, recimo grenki smit ali pa - bognedaj - gnila.