V obdobju od 21. aprila do 30. septembra 2008 je OI na presejalno mamografijo v okviru programa DORA povabil 1290 žensk. V prvem obdobju presejanja je odziv vabljenih dober; presejalnega pregleda se je udeležilo 63,8 % od vseh naročenih žensk. Od teh so pri 5,9 % žensk izvedli dodatne preiskave in diagnosticirali 8 rakov dojk. Program DORA se bo v druge slovenske regije širil takoj, ko bodo izvedene nabave mobilnih enot, s katerimi bo program presejanje lahko ponudil ženskam v bližini njihovega doma. Strokovnjaki, ki sodelujejo v programu DORA, zato ženske že sedaj nagovarjajo, naj se udeležijo presejalnega mamografskega slikanja dojk v čim večjem številu in tako naredijo korak za svoje zdravje. Doc. dr. Janez Žgajnar, dr. med., strokovni direktor OI: ’’Program DORA zagotavlja korak naprej v kakovosti zgodnjega odkrivanja raka dojk. Zato vse ženske, ki prejmejo vabilo za presejalno mamografijo, pozivamo, da se nanj tudi odzovejo. Tako tiste, ki se pregledov do sedaj niso udeleževale, kot tudi tiste, ki so že hodile na preventivne preglede v katerega od centrov za bolezni dojk. Pri tem slednje še posebej pozivamo, naj odpovedo pregled v centru, kjer so bile naročene za preventivni pregled, da omogočijo hitrejši preventivni pregled ženskam, ki v DORO še niso bile povabljene’’. Kot je znano, so konec marca 2008 v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk DORA prve ženske iz Mestne občine Ljubljana prejele vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL). Dolgo pričakovan začetek presejalnega programa je OIL načrtoval več kot deset let, bolj intenzivno pa od leta 2004, ko je Zdravstveni svet sprejel in potrdil Predlog za uvajanje programa organiziranega presejanja za raka dojk v Sloveniji ter OI poveril pripravo strokovnih in organizacijskih temeljev za državni program in za izvedbo projekta presejalnega programa. Program DORA je bil dokončno organizacijsko zastavljen s pomočjo evropske svetovalne skupine januarja 2007, Zdravstveni svet pa ga je potrdil marca 2007. S centralnim vodenjem, presejalno-diagnostičnima centroma v Ljubljani in Mariboru ter z mobilnimi presejalnimi enotami v Sloveniji ne uvajamo le organizacijske spremembe, temveč tudi novo zdravstveno storitev – presejalno mamografijo in nove pogoje dela. Spomnimo se, da presejanje pomeni iskanje predstopenj ali začetne bolezni med na videz zdravimi ljudmi s preprostimi preiskavami, ki izločijo tiste, ki imajo morda predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, zaradi česar so pri njih potrebne nadaljnje diagnostične preiskave. Za iskanje raka dojk se kot presejalni test uporablja mamografija. Ključni elementi kakovostnega presejalnega programa za raka dojk so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost multidisciplinarnega tima, ki sodeluje v presejanju in diagnostiki, predvsem radiologov in radioloških inženirjev, patologov, kirurgov, medicinskih sester in administrativnega osebja. Za mamografske naprave so predpisani kazalniki tehnične kakovosti, ki jih je treba preverjati vsak dan. Vse mamografske slike neodvisno odčitavata po dva radiologa; s tretjim, nadzornim, pa se na posebnem sestanku skupaj odločijo, kakšen naj bo postopek pri ženski, pri kateri sta prva dva odčitovalca zapisala različen izvid. Če je potrebna diagnostična obravnava, je vključen multidisciplinarni tim. Za program smo vzpostavili poseben informacijski sistem, aplikacijo DORA, ki omogoča redno spremljanje kazalcev kakovosti programa in nemoten potek dela. Ciljna populacija žensk, ki jo vabimo na presejalno mamografijo, je stara med 50 in 69 let. S posebnimi metodami promocije programa skušamo pri njih doseči ustrezno odzivnost. Merilo za učinkovitost presejanja je zmanjšanje umrljivosti med redno pregledovanimi ženskami, kar je tudi končni cilj programa DORA. Glavne novosti in prednosti, ki jih med zdravstvene storitve prinaša presejalni program DORA, so (i) ločena obravnava simptomatskih in zdravih žensk, ki prihajajo na presejalno mamografijo, (ii) samostojno financiranje in uvedba plačevanja po številu opravljenih mamografij in odčitavanj ter (iii) uvedba mobilnih enot. Novost je tudi (iv) digitalna mamografija v presejanju in (v) centralizacija organizacije – osebje, stalno zaposleno v presejanju, je pod enotnim strokovnim in organizacijskim nadzorom, ter (vi) uvedba dnevnega preverjanja tehnične kakovosti digitalnih mamografskih naprav. Program DORA izpolnjuje vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk, zato želi presejalno-diagnostični center na OIL pridobiti certifikat za evropski presejalni referenčni center, ki ga podeljuje EUREF (European Reference Organisation for Quality Assured Breast Screening and Diagnostic Services). V letu 2007 je bil vzpostavljen prvi presejalni in diagnostični center na OIL, program pa je začel delovati v Mestni občini Ljubljana. Poteka tako, da ženska dobi tri tedne pred naročenim pregledom pisno vabilo. Ko pride na pregled, jo v presejalnem centru sprejme zdravstveni administrator, radiološki inženir pa opravi presejalno mamografijo. Mamografijo nato neodvisno odčitata dva radiologa. Če glede izvida ne soglašata ali če oba označita pozitiven izvid, se na tedenskih sestankih oba odčitovalca in odgovorni radiolog s konsenzom odločijo o nadaljnji obravnavi posamezne ženske. Odgovorni radiolog nato opravi nadaljnjo obravnavo, ki vključuje neinvazivno (povečava, kompresija, druge projekcije, ultrazvočni pregled) in/ali invazivno diagnostiko (debeloigelno biopsijo). Odgovorni radiolog mora biti izkušen v mamografskem odčitavanju in v vseh metodah nadaljnje diagnostike, za kar mora opraviti predpisani program usposabljanja. Radiolog odčitovalec mora na leto odčitati najmanj 5000 presejalnih mamografij. Nadaljnja obravnava v okviru programa DORA za zdaj poteka v presejalno-diagnostičnem centru na OIL, ko bo presejanje potekalo po vsej Sloveniji, pa bo imel to nalogo tudi center v Mariboru (UKC Maribor). Osrednjo vlogo pri presejanju ima ženska. Kakršna koli komunikacija z njo poteka tako, da ne povzroča posredne ali neposredne škode. Pomembno je, da ženske seznanimo s koristmi in tveganji presejanja. Informacije, ki jih ženska prejme, so uravnotežene, iskrene, primerne, utemeljene na z dokazi podprti medicini, dosegljive, spoštljive in prirejene individualnim potrebam, kjer je to le mogoče. Ženske zato poleg vabila prejmejo tudi zgibanko, v kateri sta razložena potek in namen presejanja, na voljo pa je tudi telefonska številka, kamor lahko pokličejo za spremembo datuma pregleda ali za dodatna pojasnila.