Slovenijo je zajela še nevidena nogometna evforija. Karte za tretjo tekmo kvalifikacij za nastop na prvem svetovnem prvenstvu na afriških tleh so pošle 18 dni pred začetnim sodniškim piskom. Kako so funkcionarji iz Nogometne zveze Slovenije uspeli zagotoviti sedeže za delegacijo Uefe s predsednikom Michelom Platinijem na čelu, ki si nikakor ne želi zamuditi evforije, ostaja skrivnost. Šalo na stran, Platini znotraj rednih obiskov po Evropi prihaja k nam pogledat tudi turnir reprezentanc do 19 let v Lendavi, Murski Soboti in na Ptuju. Po dveh všečnih predstavah – proti Poljski, kjer je kar politika razpustila vodstvo nogometne zveze, in proti neprepričljivi Slovaški – marsikdo v Sloveniji že sanja nastop v Republiki Južni Afriki. Toda sobotni nasprotnik, reprezentanca Severne Irske, v Maribor ne prihaja z belo zastavo. Pravzaprav prihaja brez uradne nacionalne zastave, saj jo sever irskega otoka nima od leta 1972. Do takrat je za uradno zastavo veljal Ulster Banner, ki jo danes irsko usmerjeni nacionalisti zavračajo iz več razlogov. Kljub temu jo uporabljata tako Uefa kot Fifa. Krvavi obračuni med unionisti, ki so zvesti britanski kroni, in nacionalisti (želijo si združeno Irsko) so v preteklosti zelo zaznamovali zgodovino severnoirskega nogometa. Kako tudi ne bi, saj gre za angleški izum! V poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja so navijači protestantskega Linfielda (domače tekme igra v protestanskem predelu Belfasta na štadionu Windsor Park, kjer gostuje tudi reprezentanca) lovili igralca katoliškega Belfast Catholica in mu namerno zlomili nogo. V sedemdesetih letih so bili štirje igralci nekega manjšega kluba iz Belfasta, ki je imel nogometaše obeh ver, ubiti v razmiku enega leta. Leta 1990 so unionisti med navijače katoliškega kluba vrgli granato, ki pa k sreči ni eksplodirala. V tem stoletju je morda najbolj žalosten incident slovo od reprezentančnega dresa Neila Lennona . Nogometaš je po prestopu v katoliški Celtic iz Glasgowa med igranjem za državno reprezentanco leta 2001 na Windsor Parku moral poslušati neokusne opazke manjšinskega dela navijačev, leto pozneje pa se je po grožnjah s smrtjo odpovedal reprezentančnim nastopom. Lennona je na Škotsko sicer povabil takratni trener Celtica Martin O'Neill . O'Neill, ki trenutno uspešno vodi Aston Villo v prvi angleški ligi, velja za eno največjih nogometnih legend Severne Irske. Te so v preteklosti ob uspehih občasno združile katoličane in protestante do te mere, o kateri lahko politiki le sanjajo. Nihče med njimi pa ni za enotnost Severne Irske naredil več kot George Best , mož, po katerem se imenuje glavno letališče, upodobljen pa je celo na bankovcu za pet funtov. Legendarnega člana Manchester Uniteda so že pred smrtjo (leta 2005 so mu zaradi uživanja alkohola odpovedala še presajena jetra) prekrstili v genija in ga po nogometnem znanju primerjali z Maradono in Peléjem . Brazilec je nekoč celo izjavil, da je Best najboljši nogometaš na svetu. Toda zaradi življenja playboya (nekoč je dejal: »Devetdeset odstotkov denarja sem porabil za ženske, pijačo in hitre avtomobile. Preostalo sem preprosto zapravil.«) in igranja za majhno severnoirsko reprezentanco se dar ljubkovalno poimenovanega petega Beatla ni nikoli razvil do skrajnih zmožnosti. O razumevanju nogometa – že kot otrok je po ulicah Belfasta s teniško žogico žongliral tako z levo kot z desno nogo – pa priča tudi njegova ocena Davida Beckhama : »Ne more žoge udariti z levico, ne zna je z glavo, nasprotniku je ne zna odvzeti in ne zabije zadosti golov. Drugače je pa v redu nogometaš.« Best, ki je Manchester United popeljal do prvega naslova evropskega prvaka leta 1968, ni nikoli zaigral na SP. Severna Irska je kljub temu trikrat nastopila med najboljšimi: leta 1958 in 1982., obakrat se je prebila do četrtfinala, ter leta 1986. Do nastopa Trinidada in Tobaga na mondialu 2006. je bila najmanjša država, ki je bila na največjem nogometnem turnirju na svetu. Po zlatih osemdesetih je tamkajšnji nogomet doživel zaton, pravcati preporod pa piše trenutna zasedba. Še v začetku tega desetletja je bilo videti, da nikoli več ne bo obdobje uspeha. Lawrie Sanchez je krmilo ekipe prevzel januarja 2004, ko je moštvo nabralo takrat v svetovnih razmerah rekordnih deset tekem brez danega zadetka. Sanchez se je gola veselil že na svoji premieri, ob porazu z 1:4 proti Norveški. Srečanje pozneje je Sanchez prekinil niz 16 zaporednih porazov z zmago nad Estonijo z 1:0. Od takrat so dosegli nekaj pravljičnih rezultatov. V kvalifikacijah za zadnje SP so zeleni septembra 2005 premagali svoje največje tekmece Angleže z 1:0. Zadetek je zabil David Healy in napovedal rekordni strelski izkupiček v kvalifikacijah za EP 2008. V teh je ob zmagi proti Španiji s 3:2 dosegel hat-trick, ob slavju proti Švedom z 2:1 pa oba zadetka domačinov. S hat-trickom proti Liechtensteinu je postal prvi Severni Irec z dvema reprezentančnima trojčkoma. Do konca kvalifikacij, v katerih so sobotni tekmeci Slovenije premagali tudi Dance in končali na tretjem mestu v skupini, je Healy dosegel 13 zadetkov in za gol presegel rekord evropskih kvalifikacij Hrvata Davorja Šukerja . David Healy je strelski pohod na tekmi z Angleži začel kot član drugoligaša Leeds Uniteda, zdaj pod taktirko Irca Roya Keana zabija za Sunderland v premiershipu. V elitni angleški ligi mu družbo dela kar pet reprezentantov, ki so v kadru enaindvajseterice za tekmo s Slovenijo. Med njimi sta tudi osrednji branilec Manchester Uniteda Jonny Evans , ki mu je sir Alex Ferguson zaupal mesto v prvi postavi na nedavnem derbiju proti Chelseaju, in soigralec edinega Slovenca v najmočnejši ligi na svetu Roberta Korena pri WBA Chris Brunt . Večina drugih igralcev je iz druge angleške lige, kjer je še lani igral Koren, vsi so člani otoških moštev ( Kyle Lafferty je napadalec Glasgow Rangersov). Severni Irci so v prvih dveh krogih trenutnih kvalifikacij nezasluženo izgubili na Slovaškem (1:2) in doma povsem razorožili Češko (0:0). Z zmago proti Sloveniji se nameravajo vrniti v boj za Republiko Južno Afriko. Toda na nov komplet točk računa tudi četa Matjaža Keka .